»Mesto se ne ureja z danes na jutri. Zato tudi nova urbanistična zasnova dvanajstih strateških območij, ki smo jo v Društvu arhitektov Domžale pripravili v sodelovanju z oddelkom za urejanje prostora, ne prinaša takojšnjih rešitev, marveč prvi celoviti razvojni koncept za naslednji dve, tri ali štiri desetletja,« pojasnjuje Hafner, ki vodi Društvo arhitektov Domžale in je bil tudi pobudnik njegove ustanovitve.

»Nova zasnova je svojevrstna promocija arhitekture, prikaz, kako bi bile Domžale lahko videti, in prikaz, ki bo, upajmo, zares navdušil in pritegnil bodoče investitorje. Na občini pa bomo seveda takoj poskrbeli, da bodo te strateške rešitve umeščene v občinski prostorski načrt,« je povedal vodja oddelka za urejanje prostora Zoran Vitorovič. Dodal je, da so Domžale mesto s potencialom, ki pa se je žal zadnja desetletja prehitro in brez koncepta razvijalo.

Z določitvijo ključnih točk razvoja pa bodo preprečili prav to. In čeprav gre za dokaj dolgoročne usmeritve, se vendarle okoli enega izmed strateških projektov po Vitorovičevih besedah že vrtita dva potencialna investitorja. Gre za poslovno stavbo nekdanjega Kovinarja zraven občine, ki bi se lahko razvila v upravni center, nekakšno mestno hišo, kamor bi se preselila občinska uprava in sodišče.

Mesto najbolj pogreša kulturni center

Med dvanajstimi pripravljenimi strateškimi območji jih je glavnina ob Ljubljanski ulici, ki bi jo bilo treba po mnenju Hafnerja »pomestiti« – urediti kot zaključeno jedro z mestno identiteto, kot nekakšno glavno sprehajalno avenijo, na katero se navezujejo trgi in mestne palače z različnimi dejavnostmi. Ključnega pomena ob njej je kulturni center z velikim prireditvenim trgom, česar mesto doslej še nikoli ni imelo. »Nekdanji center Vele, kjer so se doslej družili Domžalčani, je imel trgovsko dušo in ne kulturne,« je jasen Hafner, ki je novi kulturni center načrtoval pred šestimi leti že v svojem diplomskem delu. Že takrat je novo koncertno dvorano s 300 sedeži povezal z obstoječim Kulturnim domom Franca Bernika, ki je najlepša in najbolj prepoznavna secesijska palača v Domžalah. V sklopu nove urbanistične zasnove pa je v centru še podvojil število sedežev, kar je v primerjavi z zmogljivostmi sedanjega kulturnega doma, ki jih premore 160, zares velika sprememba. Za nameček nova koncertna dvorana, ki se odpira na velik tlakovan prireditveni trg, povečuje tudi pretesen oder kulturnega doma oziroma odra združuje s skupnim zaodrjem in omogoča odvijanje dveh prireditev hkrati. Po vzoru Cankarjevega doma umešča ves spremljajoči program v kletne prostore.

Na občini si tak center že dolgo želijo, a denarja zanj za zdaj nimajo. »Veliko bo narejenega že, če nam bo v dveh ali treh letih uspelo odkupiti zemljišča, ki si jih je skozi postopek lastninjenja prisvojila Metalka,« pojasnjuje Vitorovič.

Potrebno bo soglasje 800 lastnikov

Nekoliko naprej ob glavni ulici bi po zamisli arhitektov mesto oživili z že omenjeno mestno hišo, v križišču, kjer ulica zavije na vzhod, pa bi uredili tlakovane pešpoti s klopmi in drevoredom, ki bi ulico povezal s trgovskim središčem Tuš. Ta že več kot desetletje kaže dokaj klavrno podobo, enako kot SPB, ena največjih strnjenih stanovanjskih sosesk pri nas. Avtorji projekta prenove SPB predlagajo, da bi zahodni rob soseske, kjer je parkirišče, poživili z dvignjeno pohodno teraso ter parkom in otroškim igriščem. S teraso bi uredili še varen prehod čez železniško progo, pridobili rekreativne površine in optično zmanjšali višino kompleksa. Seveda bi oživili tudi lokale v pritlični etaži, ki vse bolj zamirajo.

»Ideje so odlične, a bo projekt verjetno eden najtežje uresničljivih, saj bo potrebno soglasje okrog 800 lastnikov. Prav ti so enkrat že blokirali prenovo, ki smo jo načrtovali na občini,« pojasnjuje Vitorovič in pristavlja, da so si prislužili celo tožbo za motenje posesti.

Projekti so razstavljeni na občini

Na predelu, kjer se Ljubljanska ulica nadaljuje v Kolodvorsko, arhitekti predlagajo vzpostavitev kareja Kolodvorska s strnjeno nizko pozidavo. Bodočemu centru Tuš, katerega prenova naj bi se kmalu vendarle začela, pa so Miha Volgemut, Benjamin Hafner in Anja Rupnik namenili bolj mestni fasadni plašč že na lanski delavnici.

Vseh dvanajst novih strateških območij prenove je razstavljenih v občinski stavbi. Pozornost obiskovalcev pritegnejo tudi prenove spomeniško zaščitenega industrijskega območja Univerzale, ki naj bi dobilo kulturno-izobraževalne vsebine, ureditev degradiranega območja Kuriva in območja Tosame. Med drugim nove vsebine čakajo tudi Flerinovo in Grilejevo hišo, uredili pa naj bi tudi severna mestna vrata, ki bi jih z nizko zgradbo vpeli v bližnji park. Arhitekti so se lotili tudi ureditve avtobusnega terminala in zelenih površin mesta.