Socialni partnerji so konec septembra začeli po členih obravnavati tako predlog zakona o delovnih razmerjih kot predlog novele zakona o urejanju trga dela. Ne pri enem ne pri drugem dokumentu pa se jim še ni uspelo prebiti do konca.
Kljub temu pa so se predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev skupaj že dotaknili več "problematičnih vprašanj", med drugim omejevanja zaposlovanja za določen čas postopkov odpuščanj, odpovednih rokov, odpravnin in nadomestil za brezposelne, ter začasnih in občasnih del za brezposelne in upokojence.
Ključnih členov niso zaprli
Ker so stališča sindikatov in delodajalcev pri nekaterih točkah diametralno nasprotna, je ministrstvo za delo v tem času pripravilo že več kompromisnih predlogov, a ključnih členov kljub temu niso uspeli zapreti.
Ministrstvo je sicer med drugim popustilo pri sprva predlagani enotni pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so jo sindikati odklanjali zaradi premalo varnosti, delodajalci pa premalo prožnosti, tako da je zgolj modificiralo danes obstoječe pogodbe za določen in nedoločen čas.
Eno najtrših orehov bo, kot kaže, prav omejevanje zaposlovanja za določen čas. Ministrstvo je sprva predlagalo, da ima lahko delodajalec med vsemi zaposlenimi za določen čas zaposlenih največ deset odstotkov delavcev, po zadnjem predlogu pa je ta kvota 15-odstotna.
Omejevanje prožnih oblik dela je za delodajalce nesprejemljivo
A za delodajalce je tovrstno omejevanje prožnih oblik dela povsem nesprejemljivo, saj se bojijo, kaj bi to pomenilo v primeru naročil. Ta namreč terjajo nove zaposlitve, ko so izpeljana, pa delavci postanejo presežni.
"Iščemo tudi alternativne ukrepe za destimuliranje zaposlovanja za določen čas," je pojasnil minister za delo Andrej Vizjak, ki dopušča možnost, da se namesto kvot najde kakšno drugo rešitev. Ob tem je opozoril, da "bistveno rahljajo možnosti, da delodajalci v primeru, da nimajo dela, odpustijo delavca".
Ministrstvo v okviru mehčanja postopkov odpuščanja v zadnjem predlogu zadržuje pisno opozarjanje in seznanjanje delavca z očitanimi kršitvami v postopkih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, kar so zahtevali sindikati, poenostavlja pa ureditev izvedbe zagovora, na katerem se delavec lahko zagovarja pred očitanimi kršitvami. Opušča tudi zakonsko predpisano pisno povabilo na zagovor. Ta vprašanja med socialnimi partnerji niso usklajena.
Sindikati ogorčeni
Poleg tega so delodajalci na zadnjih pogajanjih predlagali razširitev nabora razlogov za izredno odpoved. Zavzeli so se, da naj bi bila denimo mogoča že v primeru, da delavec nadrejenega ne bi obvestil o svoji odsotnosti v 24 urah. Sindikati so ogorčeni.
Z odpuščanjem so povezana tudi vprašanja prožne varnosti, ki prav tako še niso usklajena. Kompromisni predlog gre sicer s popuščanjem pri odpravninah in nadomestilih za brezposelnost v smer sindikatov, s krajšanjem odpovednih rokov pa v smer delodajalcev.
Odpovedni roki se denimo z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni. Delodajalci se medtem zavzemajo za enoten, 30-dnevni odpovedni rok, za sindikate pa je vprašljivo visok že 60-dnevni odpovedni rok.
Sistem odpravnin se medtem približuje danes veljavnemu. Odpravnina se glede na zaposlitvena leta na splošno znižuje, za zaposlene pri delodajalcu nad 20 let pa ostaja enaka kot danes. Delodajalci nad tem niso navdušeni.
Med perečimi vprašanju tudi začasna in občasna dela za starejše, brezposelne in upokojence
Poleg tega ministrstvo v zadnji različici predloga ohranja danes veljavno zgornjo časovno omejitev pri 25 mesecih. Še vedno pa predvideva znižanje višine nadomestila v prvih treh mesecih z 80 na 70 odstotkov osnove. Nekateri predstavniki delojemalcev so glede višine napovedali nasprotni predlog.
Med zelo perečimi vprašanji so tudi predvidena začasna in občasna dela za starejše brezposelne in upokojence. Sindikati so prepričani, da bi malo delo še povečalo segmentacijo na trgu dela in so zato zavrnili kompromisni predlog ministrstva, da se ga uvede vsaj za dve leti. Skladno s tem so predlagali, da se prekerna dela uredi v posebnem zakonu.
Delodajalci zahtevi sindikatov, da se institut začasnih in občasnih del umakne iz reforme, nasprotujejo. Nasprotno, zavzemajo se za najširšo možnost teh del.
V nekatera kisla jabolka, denimo dopuste, pa socialni partnerji še niso niti ugriznili.
Vizjak napoveduje pripravo seznama zadev, ki so še odprte
Kaj pričakovati v nadaljevanju? Kot je napovedal Vizjak, zdaj počasi pripravljajo sezname "zadev", ki so še odprte. O vseh teh točkah bodo po njegovih besedah v naslednjih tednih intenzivno razpravljali.
Vlada si je za cilj sicer zastavila, da se reformo uveljavi 1. januarja, saj so njeni učinki vključeni v predlog proračunov za prihodnji dve leti. Ali ji bo to res uspelo, ni jasno.
Sindikati so namreč že napovedali, da bodo pravice delavcev branili z vsemi sredstvi, tudi zato, ker sta šli reformi trga dela in pokojninskega sistema v DZ neusklajeni, pa so za 17. november napovedali demonstracije. Delodajalci na drugi strani pozivajo, da mora reforma zagotoviti večjo prožnost in da ne sme prinesti zgolj kozmetičnih popravkov, saj da v tem primeru raje ostanejo pri obstoječi zakonodaji.
