Slabše, kot da se ne zgodi nič, ne more biti

Ali je res treba zaustavljati dva zelo pomembna državna projekta, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani vprašal Virant. Slabše, kot da se na področju sanacije bank ne zgodi nič, pravzaprav ne more biti, je dodal.

Preberite še: SD: Odgovornost za referenduma nosi vlada

Če zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu pade, ne bomo mogli reševati problema slabih bančnih terjatev s prenosom na posebno družbo, prav tako država ne bo mogla jamčiti zanje in ne uporabljati posebnega evropskega likvidnostnega mehanizma, ki je bil v zakon vnesen na zahtevo Banke Slovenije, ga je dopolnil predsednik DL in finančni minister Janez Šušteršič.

Banke naprodaj za en evro?

Edina možnost, ki nam še preostane za reševanje bank, je, da jih ponudimo naprodaj za en evro, zatem pa naj jih kupec rešuje naprej, je povzel.

V primeru Slovenskega državnega holdinga pa bi neuveljavitev zakona pomenila, da položaj ostane takšen, kot je. Še naprej bomo torej imeli neučinkovito in nepregledno upravljanje državnega premoženja, poleg tega bo vedno težje zagotavljati zadostna sredstva za pokojninsko blagajno, saj zakon predvideva prenos deset odstotkov izkupička od prodaj državnega premoženja na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če zakona ne bosta sprejeta, nas lahko čakajo težave

Ob tem je Šušteršič razkril, da letos poleti, ko se je največ govorilo o problemu slabih terjatev v slovenskih bankah, za ponujene slovenske obveznice ni bilo nobenega zanimanja. Če bi se takšen položaj ponovil ob nedavni izdaji obveznic v ZDA, bi se znašli v nelikvidnem položaju in bi moral zaprositi za mednarodno pomoč. "Takšen položaj se lahko ponovi, če ta dva zakona ne bosta sprejeta in bo zaradi njunega padca na referendumu prišlo še do politične krize," je opozoril.

Preberite še: Podpisi za referendum o sanaciji bank domnevno sporni

Nedavna zadolžitev z dolarskimi obveznicami Sloveniji zagotavlja likvidnost do pomladi 2013, poleg tega ima država še nekaj drugih možnosti zadolževanja, je ocenil Šušteršič. Smo v stanju, ki glede na gospodarski položaj ne omogoča državi vsega tistega, kar bi po ustavi morala zagotavljati, je dodal. Ob padajočem BDP ni mogoče iz leta v leto zagotavljati socialne in pravne države, kar so ustavne kategorije, je pojasnil.