Za obdobje mladosti so pogosto značilni prehodi od šole k delu, od ekonomske odvisnosti k ekonomski neodvisnosti ter od gospodinjstva staršev do lastnega gospodinjstva. Glede na to, da se mladi v Sloveniji vse kasneje odločajo za tovrstne prehode, so na statističnem uradu za preučevanje problematike mladih izbrali starostno skupino 20 do 34 let, je na današnji novinarski konferenci pojasnila generalna direktorica državnega statističnega urada Irena Križman.

Med mladimi zaposlenimi je bila spomladi letos skoraj tretjina takih, ki so imeli sklenjeno pogodbo za določen čas, kar je precej več od povprečja med vsemi zaposlenimi. Število samozaposlenih mladih pa se je od leta 2008 povečalo za skoraj 55 odstotkov in jih je bilo spomladi 22.000. Med poklici, ki so jih opravljali, je bilo med ženskami največ prodajalk in med moškimi največ skladiščnikov.

Posebnost slovenskega trga dela je delo prek študentskih servisov, opozarjajo na statističnem uradu. V drugem četrtletju je prek študentskega servisa delalo 21.000 mladih. V povprečju so delali 26 ur na teden, 27 odstotkov vseh mladih, ki so delali prek študentskega servisa, pa je delalo s polnim delovnim časom. To pomeni, da tovrstno delo za ta del prebivalstva pomeni nadomestek redne zaposlitve, je opozorila Irena Svetin z oddelka za statistiko dela na statističnem uradu.

Na zavodu za zaposlovanje je bilo septembra prijavljenih 34.731 oseb, starih 20 do 34 let. Največ med njimi, skoraj 20 odstotkov, jih je imelo poklicno oz. strokovno izobrazbo s področja ekonomije, organizacije in administracije, medtem ko je bilo razpisanih prostih delovnih mest za te profile, ki pa so bila namenjena celotni populaciji brezposelnih in ne le mladim, manj kot sedem odstotkov.

Za slovenski trg dela je po opozorilih statistikov torej značilno, da se na njem pojavlja več družboslovno usmerjenih, kot jih trg dela dejansko potrebuje.

Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi vprašanja bega možganov. Iz Slovenije se je lani odselilo 965 mladih s slovenskim državljanstvom in s prvim prebivališčem v Sloveniji. "To so tisti, ki so uradno spremenili prebivališče," je povedal Lenart Lah, prav tako kot Svetinova z oddelka za statistiko dela.

Med 965 odseljenimi mladimi jih je bilo 170 s končano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, 474 s srednješolsko izobrazbo in 316 z višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo.

S statističnega urada so naknadno sporočili, da primerljivih podatkov za leta pred letom 2011 ne morejo posredovati. Vir podatka o prvem prebivališču je namreč Registrski popis 2011, v katerem so povezali več statističnih in administrativnih virov.

"Takega povezovanja za leta pred izvedbo Registrskega popisa 2011 brez posebnih dodatnih obdelav ne moremo narediti - to je bil prvi tako izveden popis prebivalstva. Ti viri in registrska metodologija pa nam omogočajo, da bomo take podatke lahko objavljali v prihodnje," so pojasnili.

Pač pa so lahko za pretekla leta poslali podatke o številu vseh odseljenih mladih v starosti od 20 do 34 let le glede na državljanstvo, ne pa tudi glede na prvo prebivališče.

Po podatkih za leto 2011 se je v tujino odselilo 12.024 prebivalcev Slovenije, med njimi 7345 tujih in 4679 slovenskih državljanov. Med odseljenimi v tujino je bilo 4543 mladih, med njimi 3227 tujih in 1316 slovenskih državljanov.

Skupno število vseh odseljenih mladih leta 2010 je bilo 6886, od tega so bili slovenski državljani 1103, leta 2009 se je skupno odselilo 8969 mladih, od tega slovenskih državljanov 1209, leta 2008 pa se je skupno odselilo 4383 mladih, od tega 1207 slovenskih državljanov.

Glede na projekcije prebivalstva se bo delež mladih v Sloveniji do leta 2030 znižal za skoraj 30 odstotkov, v državah članicah EU pa v povprečju za dobrih 16 odstotkov, so še povedali na današnji novinarski konferenci.