Med konferenco 22. aprila 1945 je Hitler svojim zbranim generalom ter notranjemu ministru Heinrichu Himmlerju držal govor. Kot je zapisano v poročilu o tem dogodku, je ''Hitler povsem zlomljen vstopil v sobo ob pol deveti uri. Z njim je prišlo le nekaj častnikov. Himmler ga je prosil, naj vendarle zapusti Berlin.''

Nenadoma je Hitler začel enega svojih karakterističnih govorov, navaja poročilo. ''Vsi so mi lagali, vsi so me varali, nihče mi ni povedal resnice,'' je vzkipel Hitler. ''Oborožene sile so mi lagale, in sedaj me je zapustil še SS. Nemško ljudstvo se ni junaško borilo. Zasluži si, da izgine!''

Hitler je nato, sledeč poročilu, doživel živčni zlom in še naprej besnel, da bo svoj konec dočakal v Berlinu. Je pa bil na večer, ko se je ubil, povsem miren, v poročilu navede takratni minister za oborožitev, Albert Speer.

Spoznal je, da se je njegov čas iztekel in da je vojna končana. ''Dejal je, da ne more preprosto iti na vojaška bojišča in tam umreti v spopadih, ker se boji, da bi ga le ranili in nato predali Rusiji kot ujetnika. Zato je dejal, da se bo ustrelil,'' poročilo citira Speerja,