Načrtovani proračun ni realen, ker temelji na rebalansu proračuna za letos, za katerega pa je minister za finance Janez Šušteršič že priznal, da ne bo realiziran v obsegu, kot je bilo načrtovano, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala Bratuškova.
Pri tem je izpostavila davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb ter plače uslužbencev državnih organov in zavodov, ki se financirajo iz proračuna. Po oceni stranke je pri omenjenih davkih in pri plačah za po 150 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni, da "imamo v letu 2013 300 milijonov evrov luknje".
Bratuškova dodaja, da na to, da imajo prav, kaže tudi primanjkljaj v prvih devetih mesecih letos, ki je znašal 1,1 milijarde evrov, medtem ko je bil za celotno leto predviden v višini 1,07 milijarde evrov. K temu je treba prišteti še primanjkljaj v zadnjem četrtletju, pravi in dodaja, da je v letih od 2008 do 2011 primanjkljaj v zadnjih treh mesecih vedno znašal vsaj 150 milijonov evrov, tudi v "bogatem" letu 2008, ko je proračun na koncu izkazoval minimalni presežek, in sicer v višini 360 milijonov evrov.
Tako slabih proračunskih dokumentov pa še ne
Poslanka je izpostavila tudi proračunski memorandum, iz katerega bi morala biti razvidna ekonomska in javnofinančna politika vlade za štiri leta - za leto 2013 in tri naslednja leta. Ta proračunski memorandum pa se konča z letom 2011, o letih 2012 do 2015 niti besede, je opozorila.
"V zadnjih desetih letih, odkar imamo zakon o javnih financah, ki določa, kako se proračun pripravlja, državni zbor tako slabo pripravljenih proračunskih dokumentov še ni imel," meni nekdanja generalna direktorica direktorata za proračun na finančnem ministrstvu.
Glede zadolževanja Bratuškova pravi, da iz proračuna in zakona o izvrševanju proračuna izhaja, da se bo država zadolžila za štiri milijarde evrov. Pri tem je izpostavila, da pa je premier Janez Janša dejal, da je zadolževanja konec. Zadnja zadolžitev z izdajo dolarskih obveznic v višini 1,7 milijarde evrov se ji ne zdi uspešna. "Če je to uspeh, res ne vem, kam gremo," je dejala in dodala, da bi morali iti "za šestodstotno zadolžitev daleč na vzhod gledati, katera država ima tako visoke obresti".
Fiskalno pravilo je treba upoštevati
Poslanka je izpostavila tudi odgovor finančnega ministra Janeza Šušteršiča na vprašanje, kakšen bi bil proračun, če bi bilo fiskalno pravilo zapisano v ustavo, in sicer da se s fiskalnim pravilom ne ukvarja več, ker so se nekateri odločili, da tega pravila ne bo. "Tako kot pri zadolževanju je postavil predsednika vlade na laž, saj je predsednik vlade rekel, da bosta proračuna za 2013 in 2014 pripravljena, kot da fiskalno pravilo v ustavi imamo," je dejala Bratuškova. Dodala je, da je treba fiskalno pravilo upoštevati, četudi je zapisano le v uredbi.
Opozarja še, da je v proračunu za leto 2013 upoštevanih tudi okoli 150 milijonov evrov prihranka iz naslova pokojninske reforme, ni pa še dobila odgovora na vprašanje, na podlagi česa so naredili to oceno. Kot je dejala, ji premier na to vprašanje ni odgovoril, minister za delo Andrej Vizjak jo je naslovil na Šušteršiča, ta pa jo je napotil nazaj na Vizjaka.
Referendumov ne podpirajo, a jih razumejo
Glede morebitne zahteve za referendum o državnem holdingu in slabi banki, o katerem danes odloča državni svet, Bratuškova pravi, da "v osnovi referendumov ne podpiramo, ker je težko ljudem naložiti breme", ter da težko verjamejo, če njihovi argumenti v DZ niso zalegli, da bodo zalegli argumenti ljudi. Zahteve po referendumu sicer "ob arogantnem vedenju vlade do vseh, ki imajo drugačno mišljenje", razumejo.
O napovedanih sindikalnih protestih 17. novembra meni, da je demonstracije težko podpirati, da pa sicer ne razume, s kakšnimi argumenti vlada danes ravna drugače, kot je ravnala sedaj največja vladna stranka ob referendumih lani. Takrat pokojninske reforme ni podprla, ker ni bila usklajena s sindikati, sedaj pa v DZ pošlje prav tako neusklajeno reformo, je dodala Bratuškova.
