Ko bodo podpisi zbrani, jih bo Rekom poslala predsednikom, vladam in parlamentom v regiji ter jih pozvala, naj ustanovijo skupno »komisijo resnice«, ki bo raziskala, kako je nekdanja skupna država razpadla in zakaj je bilo v vojnah toliko civilnih žrtev.
»Namen zbiranja podpisov je med drugim, da bi nastal javni pritisk na politične odločevalce,« je dejala Jovana Mihajlović Trbovc z ljubljanskega Mirovnega inštituta, ki je član Rekom. »Nevladne organizacije, združene v Rekom, so pravzaprav naredile že vse, kar so si začrtale kot cilj.« Sprejet je bil statut Rekom, več kot pol milijona podpisov je bilo zbranih že lani. »Zdaj je na vrsti politika. Žal pa je iniciativa naletela na omejitev, ki si jo je sama postavila: zelo redko se namreč dogaja, da bi nevladne organizacije uspele prepričati državne uradnike in politike, naj sledijo cilju, ki so ga začrtale same.« Doslej je Rekom podprla večina predsednikov držav nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović ter nekdanji srbski predsednik Boris Tadić. Vendar gre v vsakem primeru le za načelne podpore. »V letu in pol, odkar je Rekom sprejel svoj statut, je bilo v nekdanji Jugoslaviji že vsaj šest volitev,« pravi Jovana Mihajlović Trbovc. »Zaveze politikov pa se žal ne prenašajo na naslednike.« Kljub temu, pravi, pa je pobuda Rekom za pomiritev in spravo med narodi že uspela. »Za isto mizo sedijo veterani, ki so še pred petnajstimi leti streljali drug na drugega. Danes ugotavljajo, da imajo pravzaprav skupne interese.«
Dženana Karup Druško, podpornica Rekom iz Bosne in Hercegovine, je bila po telefonu slišati nekoliko nejevoljna. »Imamo načelno podporo vseh. Nihče še ni rekel, da ideja ni dobra,« je pripovedovala izza stojnice, na kateri so v Sarajevu zbirali podpise. »A v naši politiki vlada prevelik kaos. Imeli smo podporo bošnjaške stranke SDA, socialdemokrati se nikoli niso do konca izjasnili, Hrvati so pri nas tako ali tako v čudnem položaju...« Zapletlo se je pri srbski politiki. Dženana Karup Druško pravi, da so zdaj vse oči uprte v novega srbskega predsednika Tomislava Nikolića, ki je od izvolitve že dvakrat zanikal genocid v Srebrenici in pred dnevi dejal, da BiH »izginja«.
Položaj Slovenije v Rekom je bil ob takšnem vrvenju doslej nekoliko obroben. Med desetdnevno osamosvojitveno vojno ni prišlo do množičnih pobojev civilnega prebivalstva, ni bilo masovnega mučenja, koncentracijskih taborišč in množičnih posilstev, o kakršnih vsak teden na sestankih Rekom pričajo žrtve iz drugih delov Jugoslavije. V iniciativi tako ugotavljajo, da bi bila najpomembnejša naloga komisije v Sloveniji preiskovanje posledic izbrisa več kot 24.000 stalnih prebivalcev Slovenije iz državnega registra. Ta namera je postala še bolj aktualna po letošnji sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je ugotovilo, da je Slovenija kršila človekove pravice.
Pobudo Rekom sta v Sloveniji že podprla predsednik Danilo Türk ter prejšnji predsednik parlamenta Pavel Gantar. Na mednarodni ravni ima podporo evropskega parlamenta, visokega predstavnika združenih narodov za človekove pravice ter programa ZN za razvoj (UNDP). Podobne komisije so doslej ustanovili v Gani, Gvatemali, Južni Afriki, Sierri-Leone in drugih državah, ki okrevajo po velikih konfliktih.
