V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) bodo podrobnosti o demonstracijah proti načinu razreševanja krize v državi sporočili v ponedeljek dopoldne. Po dosedanjih podatkih se jima bo pridružila še sindikalna konfederacija Neodvisnost. Neuradni datum demonstracij je 17. november.
"Socialni dialog je zelo pomemben in pri nekaterih temah, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, ni dobro iti naprej neusklajen. To sindikate namreč postavlja v popolnoma drug položaj," jepovedal izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj opozarja, da je intenzivno varčevanje na področju javnega sektorja, "zlasti na prebojnih delih, kot so izobraževanje, kultura in znanost, neproduktivno in prej poglablja recesijo kot pa nudi rešitve za izhod iz nje". Kot je dejal, je nezadovoljstvo zaradi napovedanega zniževanja mase plač na teh področjih izrazito intenzivno.
Tudi Študentska organizacija Slovenije se je že odločila za udeležbo na demonstracijah, takšno odločitev pa bodo, kot pravijo, verjetno sprejeli tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije.
Nekatere sindikalne centrale se o udeležbi še odločajo
V nekaterih sindikalnih centralah se demonstracij ne bodo udeležili ali pa se še niso dokončno odločili glede udeležbe. Predsednik Pergama Janez Posedi v prvih dneh novembra napoveduje sejo razširjenega predsedstva, na kateri se bodo pogovorili o tem. Poudarja pa, da je zanje pomembno, kaj se bo mogoče dogovoriti v okviru pogajanj o pokojninski reformi in reformi trga dela.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije pravijo, da bodo "zelo verjetno zraven". Dokončna odločitev bo znana v dneh po novembrskih praznikih. Vendar pa želijo natančnejše podatke o tem, kakšni so cilj, namen in vsebina napovedanih demonstracij ter nenazadnje, kakšen naj bi bil njihov "izplen", je dejal predsednik konfederacije Peter Majcen. "Če socialni dialog ne bi uspel, smo v naši sindikalni centrali pripravljeni na stavko, ne le na demonstracije," je pojasnil.
V sindikalni centrali Solidarnost pojasnjujejo, da njihovi člani večinoma prihajajo iz zasebnega sektorja in zato se v organiziranje tokratnih demonstracij ne bodo vključili. "Vendar temu, kar pripravljajo kolegi iz nekaterih sindikalnih central, ne nasprotujemo. Se pač borijo za svoje delavce," je povedal v. d. predsednika Solidarnosti Franc Zupanc.
Sindikalna konfederacija Alternativa se demonstracij tokrat ne bo udeležila. Ocenjujejo namreč, da je pri pogajanjih o obeh reformah še vedno mogoče doreči ključne rešitve v točkah, ki so zdaj še odprte, je dejal predsednik Alternative Zdenko Lorber.
Za delodajalce demonstracije večinoma neodgovorno dejanje
Delodajalci večinoma ocenjujejo, da so demonstracije sicer legitimno, a neodgovorno dejanje. "Zdi se mi, da se organizatorji demonstracij premalo zavedajo, v kakšnih razmerah trenutno živimo," je opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Poudaril je, da država živi predvsem na račun zadolževanja ter da so reforme in krčenje javne porabe neizbežni. "Demonstracije tega ne bodo rešile," je prepričan.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole verjame, da demonstracije prihajajo ob "skrajno nepravem času". Kot je pojasnil, je do konca pogajanj le še nekaj tednov, v tem času pa je treba iskanju rešitev nameniti ves napor.
Da je odločitev za demonstracije slaba, se strinja podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga. Če bi bila odločitev dobra, bi bili Grki že zdavnaj iz krize, meni. Posvaril je, da vsake demonstracije za delodajalca pomenijo izpad prihodka ter nezaupanje domačih in tujih partnerjev. To se na koncu pozna tudi državi, ki jo gospodarstvo financira, je sklenil.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je izpostavil, da so demonstracije sicer legitimna pravica sindikatov, da pa pomenijo udarec socialnemu dialogu, in to v času, ko nismo "v ravno rožnati situaciji". Prepričan je, da gre za neresno in neodgovorno ravnanje nekaj ljudi, ki imajo zdaj v šahu dva milijona ljudi.
Minister Vizjak v demonstracijah vidi pogajalsko taktiko, pogajanja se nadaljujejo v ponedeljek
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak ocenjuje, da demonstracije glede na vsa odprta vprašanja v družbi in predvideno krčenje mase plač za javni sektor predstavljajo "normalno reakcijo" oz. "pogajalsko taktiko" sindikatov. Nekaj "normalnega" pa je tudi, da vlada vztraja pri racionalizaciji delovanja države, meni. Upa, da bo na sindikalni strani dovolj razuma in odgovornosti za sprejetje nujnih reform.
Pogajanja o pokojninski reformi se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek z obravnavo odprtih vprašanj, ki so jih določili minuli teden. Sindikati pravijo, da je razen števila let v obdobju za obračun pokojnine odprto še praktično vse. Tako izpostavljajo vprašanja odstotkov za odmero pokojnine, prehodnih obdobij, ukinitve dodane dobe za študij, nižjih pokojnin za ženske v prehodnem obdobju, upokojitvenih pogojev starejših delavcev na zavodu za zaposlovanje in upokojitvenih pogojev za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom starosti.
Za delodajalce pa so med pomembnimi interesnimi vprašanji, ki še niso rešena, register težkih in zdravju škodljivih delovnih mest ter prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Po ocenah socialnih partnerjev je še težji zalogaj delovnopravna reforma. Sindikati in delodajalci menijo, da ni nujno, da bi začela veljati že z začetkom leta 2013. Tako bi si lahko vzeli več časa za rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse.
Vlada, ki je reformi že poslala v zakonodajni postopek, a pri tem zagotovila nadaljevanje pogajanj vse do njunega sprejetja v DZ, si želi, da bi začeli veljati s 1. januarjem 2013.
