Sodeč po zapisnikih in letnem poročilu, iz katerega je razvidno, da je kmetijska zadruga nasprotovala predlagani dokapitalizaciji banke, se Hranilnici in posojilnici Vipava bržkone ne bo prav zelo tožilo po največjem lastniku. Predsednik uprave hranilnice Dušan Grlica včeraj razmer ni želel posebej komentirati, povedal je le, da si želijo dobrih lastnikov in uspešnega poslovanja. V zadnjih dveh letih, ko je bila banka naprodaj, se je to namreč odražalo tudi na njihovem poslovanju.

Očitke nasprotnikov, da so v kmetijski zadrugi že vnaprej favorizirali kupca, Bajc zanika. »Postopek smo peljali korektno, bolj transparenten ne bi mogel biti in menim, da bo to prispevalo k razvoju doline. Banka ne nazadnje ostaja v domačih rokah,« pojasnjuje. Kot mogoč kupec se je namreč pojavljala tudi Zadružna kraška banka iz Opčin, že zdaj delna lastnica hranilnice. Do lastništva bi lahko po italijanski zakonodaji prišla le z likvidacijo banke, kar pa je bilo za mnoge v Vipavski dolini, tudi predsednika uprave hranilnice, nepredstavljiv in nepotreben scenarij. Kraška banka je najbrž tudi zaradi nepriljubljenosti med domačini pred časom od namere za nakup odstopila. Po besedah Bajca naj bi zdaj v banki celo razmišljali o popolnem izstopu iz lastništva, kar pomeni, da bi bil lahko kmalu naprodaj tudi njihov 10-odstotni delež.

Banka je v lokalnem okolju pomemben igralec z veliko komitenti, pomembno vlogo igra tudi v malem gospodarstvu, ki pa kljub željam ni bilo sposobno stopiti v njeno lastništvo. Poleg tega je banka po kakovosti naložb in obrestnih merah med slovenskimi bankami na zavidljivi ravni. Lani so ustvarili dobrih 143.000 evrov čistega dobička, njihova bilančna vsota konec lanskega leta je znašala 28 milijonov evrov. »Tudi letos bomo kljub krizi, problemom v realnem sektorju in težavam v Vipavski dolini še izboljšali lanski izid, bomo pa imeli nekaj slabitev na račun realnega sektorja,« pojasnjuje Grlica.

Velik pomen za Vipavsko dolino bo na koncu imela tudi njena prodaja, saj z njo zadruga še za nekaj časa rešuje kmetijstvo v dolini. S kupnino bo kmetom poplačala zapadle obroke grozdja – dolguje jim plačilo za kar tri zadnje letnike. »Razdelitvenega ključa, kako bomo to plačevali, še nimamo,« pravi Bajc. S tem zadruga rešuje tudi nedobičkonosen Agroind Vipava 1894, za katerega je bilo večkrat slišati, da se bo prav tako znašel na njihovi prodajni listi. A Bajec za zdaj med naslednjimi dezinvesticijami zadruge omenja le nekatere nepremičnine.