Socialni partnerji so imeli danes na mizi predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki med drugim predvideva uvedbo začasnih del za starejše brezposelne in upokojence.
Pričakovati je bilo, da se bodo opredelili do neuradnega kompromisnega predloga ministrstva za delo, da se ta dela za starejše brezposelne uvede vsaj za dve leti, za upokojence pa za stalno. Kot kaže, je predlog, četudi je minister za delo Andrej Vizjak pred srečanjem dejal, da so sindikati glede njega neenotni oz. da bi ga nekateri lahko podprli, padel v vodo.
Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je namreč po pogajanjih pojasnil, da je sindikalna stran danes predstavila argumente proti uvedbi začasnih in občasnih del. Nanizala je izkušnje in posledice malega dela v Nemčiji in pokazala, da začasna in občasna dela skupaj z brezposelnimi "nimajo kaj iskati", je poudaril predstavnik ZSSS, ki je že od vsega začetka nasprotovala kakršnikoli uveljavitvi teh del.
Poseben zakon
So pa po njegovih besedah predlagali, da se začasna in občasna dela za upokojence in študentsko delo uredi v posebnem zakonu. Pri pozivu, da se vprašanje začasnih del uredi v posebnem zakonu, so si sindikalne centrale enotne, je dodal.
Zadržke do tega, da začasna in občasna dela ostanejo v predlogu novele, je potrdil tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Na vprašanje, ali je bil vendarle Pergam tisti, ki ni a priori nasprotoval predlogu o uveljavitvi začasnih del za dve leti, je odvrnil, da je na to vprašanje zelo težko odgovoriti.
Po njegovih besedah je dejstvo, da bi imela lahko začasna dela na kratek rok za določene skupine tudi nekatere pozitivne učinke. A strah, da ne bi ostalo pri omejitvi na dve leti, je večji, je razložil. Bojijo se, da bi začasna dela vodila do še večje segmentacije trga dela, do socialnega dampinga in zniževanja cene dela. Moti jih tudi, da neurejeno ostaja področje študentskega dela. Zaradi vsega tega so bolj naklonjeni "paketu regulacije teh oblik dela", ki bi omejil prekerna dela.
Še mnogo vprašanj
Počivavšek je povedal še, da se jim je v zvezi s predlaganim institutom porajalo še mnogo vprašanj, med drugim, kako bi vplival na ureditev trga dela, kakšna bi bila vloga zavoda za zaposlovanje. Problematično se jim zdi še, ker je v naslednjem letu predvideno znižanje števila zaposlenih na zavodu, kar ne vliva zaupanja, da bi lahko preprečeval zlorabe na tem področju.
Socialni partnerji so zato razpravo o začasnih in občasnih delih prestavili. To pa je razočaralo delodajalce.
Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je izrazil obžalovanje nad takšnim razpletom. V zvezi s pomisleki sindikatov je izpostavil, da jih je preveč in da to kažejo tudi izkušnje drugih držav. Ponovil je, da bi bila uvedba takih del za slovensko gospodarstvo zelo pomembna.
Da začasna in občasna dela niso slaba rešitev, se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Dejal je, da se tudi delodajalci zavedajo pasti oz. nevarnosti, da bi začasno delo postalo pravilo, čeprav tega ne zahtevajo.
Kljub temu pa po njegovih besedah verjamejo, da je treba najti možnost, da brezposelni opravljajo to delo na način, da ohranjajo "delovno temperaturo", saj naj bi bili na ta način pri iskanju dela bistveno bolj konkurenčni. Skladno s tem Antauer upa na rešitev, ki bi onemogočala zlorabe tega instituta.
Socialni partnerji so po prestavitvi razprave o začasnih in občasnih delih nadaljevali z obravnavo drugih členov predlagane novele.
Kot je pojasnil Počivavšek, so obravnavali več vprašanj, med drugim zavarovalno obdobje, potrebno, da je nekdo upravičen do nadomestila za brezposelnost. V tej luči so govorili o možnosti, da do pravice do nadomestila pridejo tudi mladi s krajšo zavarovalno dobo.
Dotaknili so se rešitve, da se lahko oseba, ki ji je odpovedana pogodba o zaposlitvi, že v času odpovednega roka vključi v aktivnosti zavoda za zaposlovanje, pri čemer se ji ta odsotnost pozneje šteje v čas prejemanja nadomestila. Govora je bilo tudi o predvideni neobveznosti prijave prostega delovnega mesta za zasebne delodajalce.
Zaprli niso nobenega od členov, jim je pa Vizjak obljubil modificirane predloge, je poudaril predstavnik Pergama.
Prihodnji teden pogajanj o reformi trga dela zaradi praznikov ne bo, na prvem novembrskem srečanju pa se bodo pogajalci vrnili k predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Tam jih med drugim čaka še vprašanje dopustov ipd. Vmes se bo dobila tudi strokovna skupina, ki se bo ukvarjala z danes posebej evidentiranimi vprašanji, tudi izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
