»Da, res smo dobri in uspešni, kot je zapisala izborna komisija. Dobri smo toliko, kot je močna naša ekipa, uspešni pa toliko, kot so jasni cilji, ki nam jih kot vizionar kreira naš strokovni direktor dr. Jure Knez. In če bi bil zdajle Jure tukaj, bi dejal: 'No, zdaj pa smo šele začeli!'« je tako napovedal nadaljnji razvoj Dewesofta njegov izvršni direktor.
Srebrna gazela je murskosoboški GMT, gazela pomursko-dravske regije, bronasta pa Lotrič Meroslovje, gazela Gorenjske. Finalisti Slovenske gazele 2012 so bili še primorsko-notranjska gazela BIA Separations, gazela dolenjsko-posavske regije Evrosad in gazela osrednje Slovenije Nektar Natura.
Gazela postaja družbena vrednota
Gazele je nagovoril Bojan Petan, predsednik uprave družbe Dnevnik, ki je med drugim dejal, da izbor gazele postaja gibanje in družbena vrednota. »Pomembno je, da sledimo znanilcem uspeha in dobrim zgodbam, da smo na strani podjetnih in pogumnih, saj verjamemo, da lahko z majhnimi koraki našo stvarnost obrnemo na bolje. Doma imamo znanje, izkušnje in ljudi. Potrebujemo le še spodbudno okolje.«
Z njim se je v svojem nagovoru strinjal tudi mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Svet se spreminja zelo hitro in dobro je, da pri tem nismo samo opazovalci. Z gazelami smo šli skupaj v akcijo in že uspešno reševali probleme, ki so zavirali njihov razvoj. Nad gazelami sem nadušen – delajo namreč z jasnim ciljem, pogumno, odločno, hitro, pragmatično, brez mnogih študij… Odločitve so seveda težke in kdaj se tudi one zmotijo, a pomembno je, da jih sprejemajo. In tako naj ravna tudi država,« je dejal Žerjav. Po njegovem mnenju je ključnega pomena, da se znamo pogovarjati, poslušati in dogovoriti. »Življenje gazel je polno idej pa tudi strpnosti in spoštovanja. Gazele spoštujejo svoje zaposlene. Ne pozabimo, konflikt med kapitalom in sodelavci je umeten, saj ko ga sprejmete, potencial ljudi in podjetja obstane, znanje nima več vrednosti, razvoj podjetja je mrtev. Hvala, gazele, da ustvarjate zdravo rast na svojem znanju in tudi z lastnim kapitalom. Obljubljam, da se bom kot minister še naprej trudil, da vam bom pri podjetništvu tudi operativno pomagal, tudi ko gre za preproste stvari ali ko gre za to, da pomagam odpreti kakšna vrata v tujini. Gazele nas vedno znova prepričajo o optimizmu in hvala Dnevniku, da spodbuja ustvarjanje pozitivnega podjetniškega ozračja.«
S predstavniki gazel sta se na odru pogovarjala Primož Cirman, Dnevnikov novinar, in Bernarda Žarn, ki je povezovala prireditev. Dr. Matej Penca, soustanovitelj podjetja, je dejal, da je država že oblikovala pet skladov tveganega kapitala in da zato za podjetnike pridobivanje sredstev ne bi smelo biti problem. »Mi smo sklade dobro upravljali in naredili kar tri gazele,« je pojasnil Penca in tudi sam poudaril pomen spoštovanja dela. »Delo je vrednota. Da pa bodo tudi mladi bolj podjetni, je potrebno prestrukturiranje šolstva. Sicer pa sami vzgajamo kader, ki ga potrebujemo.«
Slovenska majhnost je prednost
Nekaj napotkov za širjenje na globalne trge je dal Boštjan Kozole, direktor Evrosada, ki je prepričan, da moramo biti bolj odpri za svet in tujce pripeljati k nam. Poleg tega je po njegovem mnenju slovenska majhnost prednost, kar se kaže tudi v primeru Evrosada, ki smelo prodira tudi na manj poznane trge, kot je Dubaj. Pritrdila sta mu tako Boštjan Nahtigal, finančni direktor Nektarja Nature, kot Miha Gmajnar, direktor prodaje in marketinga. Sami na nove trge stopajo previdno, a pogumno in do zdaj se je še vsak trg izkazal za dobrega.
Svoje mnenje o krizi imajo v GMT. Tomaž Gider, njegov prokurist, je dejal, da so to pač časi, ki se jim je treba prilagoditi. »Ljudje so bolj preudarni tudi pri nakupu avtomobilov in nam gre to na roke, saj smo alternativa za predrage originalne servise.« Da brez dobre ekipe ni uspeha, je potrdil Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje. V podjetju dobijo petsto predlogov na leto. Predloge dobivamo vsak dan. Ti pomagajo k sicer majhnim izboljšavam, a vsi skupaj pripomorejo k odločni rasti. Te dni se podjetje uspešno širi v Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Kulturni del programa so oplemenitili glasbeniki Big Banda Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada, glasbeniki Tria gazele, skupina Ana Pupedan in vokalisti Jani Kovačič, Bort Ross in Nina Radikovič. Sicer pa je 600 najhitreje rastočih gazel (po 100 najhitreje rastočih v regiji) med letoma 2006 in 2011, kar je tudi z metodologijo določeno opazovano obdobje, za več kot trikrat povečalo prodajo, v tem času pa so zagotovile več kot 10.000 novih delovnih mest. Marsikje so gazele, med katerimi sicer prevladujejo majhna podjetja, steber regijskega gospodarstva.
