Čeprav obstaja bojazen, da bi mu lahko sledila še katera od družb tveganega kapitala, jih je večina letos bolj aktivnih kot lani, ko so le tri opravile kakšno naložbo. Jure Mikuž, predsednik Združenja ponudnikov tveganega kapitala in direktor Prvega sklada tveganega kapitala, je pri tem opozoril, da je za vsako investicijo cikel izbire in pogajanj pred vstopom dolg približno šest mesecev, zaradi česar veliko investicij od vstopa države v novoustanovljene DTK sploh še ni bilo možno narediti. V Slovenskem podjetniškem skladu razkrivajo, da je ravno zaradi tega šele letos precej več aktivnosti DTK. Tako so podprli že 13 projektov malih in srednje velikih podjetij v višini 13,31 milijona evrov, medtem ko so v sklepnih fazah izvedbe investicij še štirje takšni projekti. »Dejansko to pomeni, da bo investiranih že skoraj 20 milijonov evrov, do avgusta 2015 pa je za projekte na voljo še vsaj dvakrat toliko denarja,« so pojasnili v skladu.

Država je marca 2010 za kapitalske naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala razpisala skoraj 34 milijonov evrov sredstev, katerih del prihaja iz evropskega kohezijskega sklada, del pa zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tako so za naložbe v mala in srednje velika podjetja z izvedbo javnega razpisa ter vzpostavljenega javno-zasebnega partnerstva prek družb tveganega kapitala zagotovili skoraj 61 milijonov evrov.

Med najbolj aktivnimi skladi tveganega kapitala letos je STH Ventures, ki je v 49-odstotni lasti države, preostali delež pa ima v lasti družba S.T. Hammer Roka Habinca, Marka Koniča in Aleša Musarja. STH Ventures je letos opravil dve investiciji, za kateri je dal skupaj z državo za 2,1 milijona evrov zavez za vlaganje. Prva je naložba v podjetje Visionect, katerega glavni fokus so visokotehnološke rešitve, usmerjene k nižji porabi energije in naprednim brezžičnim povezavam. Druga je naložba v podjetje BioEta, kjer si STH Ventures deli lastništvo s Fineto Dragana Marjanoviča, direktorja in solastnika kamniške Ete. BioEta naj bi se sicer ukvarjala z veleprodajo sadja in zelenjave, a več podrobnosti ni znanih. Poznavalci razmer pri tem opozarjajo, da bi lahko naveza Marjanovič in S.T. Hammer igrala pomembno vlogo na skorajšnji dražbi za Eto, kjer sta glavna konkurenta za nakup večinskega deleža srbska solastnika Ete Slaven Živković in Srđan Bošković.

Najbogatejši portfelj ima Prvi sklad

Ne glede na posle s kamniškega konca namerava STH Ventures letos izvesti še eno investicijo, prihodnje leto pa dve. Vendar bo treba na dobičke verjetno počakati do konca desetletja, saj bo po Habinčevih besedah »STH Ventures skladno s poslovnim načrtom družbe vse investicije prodal do leta 2020«. Tudi Prvi sklad, ki je na trgu tveganega kapitala pri nas najbolj aktiven, bo prodal investicije in odšel v likvidacijo najpozneje ob koncu desetletja. Doslej je opravil že sedem investicij povprečne vrednosti dobrega milijona evrov, Mikuž pa ocenjuje, da so v skladu na dobri poti, da nekaj investicij odprodajo že v prihodnjih dveh ali treh letih. »O prihodnosti sicer javno neradi govorimo,« je priznal Mikuž, a je kljub temu nakazal nadaljnjo usmeritev v razvoj visokotehnološkega podjetništva v Sloveniji in v širši regiji.

S tem v mislih je Prvi sklad izbiral tudi podjetja, v katera je že vložil sredstva. Celtra, sicer v lasti ameriškega podjetja Celtra Technologies, je podjetje, ki je razvilo platformo za uporabniku prijazno ustvarjanje medijsko bogatih oglasov za pametne telefone in različne operacijske sisteme. Za boljšo uporabniško izkušnjo na mobilnih telefonih si prizadevajo tudi v podjetju ShoutEm, ki med drugim omogoča preprosto oblikovanje lastnih aplikacij. Seznam naložb Prvega sklada se nadaljuje pri podjetju Connet, ki razvija varnostne spletne rešitve, medtem ko se v podjetju TAB Systems ukvarjajo z razvojem celovitih rešitev dostopa na podlagi biometričnih lastnosti uporabnika, vključno s prepoznavanjem glasu in obraznih potez. Na visokotehnološkem področju deluje tudi podjetje Efos, ki že pet let razvija kompleksne informacijske sisteme na področju okolja in zdrave prehrane. Eden takšnih je sistem za avtomatsko zaznavanje in spremljanje pojava škodljivih žuželk (ePestAlert). Spremljanje delovanja mišic pa je na drugi strani področje ekspertiz podjetja TMG-BMC, ki razvija sisteme in storitve za optimizacijo trenažnih ter rehabilitacijskih procesov v medicini in vrhunskem športu, kjer sodeluje s slovečimi imeni, kot so FC Barcelona, Manchester United in italijanska nogometna reprezentanca.

V športnih vodah, a tokrat bolj v ledenem agregatnem stanju, je doma tudi največji spletni rezervacijski sistem v Evropi MountVacation, s čimer se končuje trenutni nabor investicij Prvega sklada.

Tudi DTK Murka je letos precej aktivna, čeprav je morda v senci Prvega sklada, saj je izvedla dve investiciji, prvo pa že lani, ko je v upravljalca portala skupinskega nakupovanja 1nadan, družbo Media Lab Holding, vložila 210.000 evrov. Letos je DTK Murka vložila sredstva v podjetje Print boks, ki s samopostrežnim kioskom za tiskanje brez kartuš ponuja okolju prijazno in cenovno ugodno rešitev. Idejo sta zasnovala direktor podjetja Denis Benič in profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Vahčič. Druga letošnja naložba DTK Murke je mladinski hotel Hostel Čopova, ki bo do konca leta zaživel v prostorih nekdanje Slovenske investicijske banke. Po vzoru priljubljenega hostla Celica naj bi imela notranjost Hostla Čopova pridih trezorja. Skupna vrednost investicij v vsa tri podjetja znaša dobrih 3,8 milijona evrov. Med vsemi preostalimi skladi je doslej svojo prvo investicijo opravil le Vzpon, in sicer v kosovsko farmacevtsko podjetje Kandirolli.

Preostali skladi še pripravljajo svoje prve investicije, že novembra naj bi posle sklenila sklada Meta Ingenium in SCS.

Trg tveganega kapitala še v povojih

Čeprav so nekateri skladi tveganega kapitala poiskali že več primernih podjetij za investiranje, je po Mikuževih besedah panoga tveganega kapitala pri nas šele v povojih. »Če pogledamo razmere v Sloveniji in jih primerjamo z drugimi podjetniškimi ekosistemi, ki so značilni za San Francisco, New York ali Izrael, je v Sloveniji panoga veliko manj razvita, a tudi v drugih okoljih je bilo potrebnega veliko časa, da so se razvili podjetniki, investitorji in tudi regulatorji,« je pojasnil Mikuž. Težave družb tveganega kapitala povezuje predvsem z zgodnjo razvojno fazo in ne toliko z morebitnimi drastičnimi napakami v postavitvi sistema pri nas. Ena takšnih je administracija oziroma preveč nje, a tudi na tem področju so bili po Mikuževi oceni narejeni določeni koraki v smeri avtomatizacije. Kljub temu skladi tveganega kapitala še vedno nimajo enotnega sogovornika na javni strani, saj imata tako Slovenski podjetniški sklad kot Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) podobne zahteve po poročanju.

Nad rigidnostjo države in zbirokratiziranimi postopki se pritožujejo tudi v STH Ventures in DTK Murka, kjer pa menijo, da so razmere za delovanje skladov tveganega kapitala trenutno dobre. »Predvsem obstaja več povpraševanja s strani podjetij, ki se zaradi kreditnega krča obračajo po sredstva k družbam tveganega kapitala,« so dejali v DTK Murka in dodali, da imajo s tem možnost spoznati več različnih potencialnih podjetij. In prav odkrivanje potenciala je ena od nalog DTK, katerih razvoj je nujen, če želimo v Sloveniji zgraditi ekosistem podjetništva z visoko dodano vrednostjo.