Dosežek znanstvenikov z univerze v Portlandu v Oregonu je v sredo objavila znanstvena revija Nature, nato pa so jih povzele tuje tiskovne agencije. Skupini znanstvenikov je uspelo v laboratoriju iz "mešanice" treh odraslih ljudi razviti človeške zarodke, od katerih so bili nekateri - vsaj v zelo zgodnji fazi razvoja - videti normalni.
Poleg tega jim je uspelo na enak način - s tehniko oploditve zunaj telesa, pri kateri so uporabili jajčeci dveh samic in spermo enega samca - ustvariti opice, ki so zdaj stare že tri leta in so, vsaj zaenkrat, zdrave in dobro funkcionirajo.
Ideja je, da se iz jajčne celice matere vzame jedro, preostanek - vključno z bolnimi mitohondriji v citoplazmi - pa se zavrže. To jedro se nato vsadi v jajčece donatorke z zdravimi mitohondriji, iz katerega se pred tem odstrani jedro. Na ta način ustvarjeno "novo" jajčece se nato oplodi z očetovo spermo.
Druga možnost je, da se materino jajčece najprej oplodi z očetovo spermo ter se šele nato iz njega odstrani jedro, ki se ga vstavi v donirano jajčece z zdravimi mitohondriji.
Ker so vse človekove vidne karakteristike zapisane v DNK v celičnem jedru, bi otrok, zaplojen z omenjeno tehniko, te lastnosti podedoval le od dveh "pravih" staršev. A dejansko bi imel DNK treh ljudi, čeprav bi bil delež tretjega zelo majhen, nižji od enega odstotka.
Znanstveniki iz Oregona so uporabili jajčeca sedmih prostovoljk. V več kot 60 zdravih jajčec so vstavili jedra drugih jajčnih celic, nato pa so jih oplodili. Pri tem je bila stopnja uspešnosti podobna kot pri kontrolnih, nemanipuliranih jajčecih, vendar pa je bila več kot polovica tako ustvarjenih zarodkov abnormalna.
Po oploditvi so sicer dovolili razvoj manipuliranih jajčec le pet do šest dni oziroma do zelo zgodnje stopnje razvoja zarodka, ko pri zunajtelesnih oploditvah tega ponavadi vsadijo v maternico matere.
Pri testiranju tehnike na živalskih primatih so uporabili zamrznjena jajčeca opice makako, ki so jim prav tako zamenjali celično jedro. Z zarodnimi celicami so nato oplodili samico, rezultat pa so bili leta 2009 rojeni štirje opičji mladiči, ki so zaenkrat zdravi.
Osnovni namen omenjene metode je izogibanje hujšim mitohondrijskim boleznim, kot je npr. mišična distrofija, ki jih otrok podeduje le po materi.
Z neko vrsto mitohondrijske bolezni se rodi približno eden od 5000 otrok. Naloga mitohondrijev je sicer pretvorba energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice, mitohondrijske bolezni pa so zelo različne. Najpogosteje prizadenejo mišice in živčevje, sicer pa lahko med drugim vodijo v kap, epilepsijo, demenco, slepoto, gluhoto, odpoved jeter in bolezni srca.
Omenjena tehnika je zaenkrat dovoljena v raziskovalne, ne pa tudi v zdravstvene namene. V Veliki Britaniji, kjer so o podobnih poskusih kot sedaj v ZDA poročali leta 2008, sicer že poteka javna razprava o tem, ali naj jo vlada dovoli tudi za dejansko pomoč bodočim staršem.
