Čakanje na odgovor

Ta trenutek se domovi ukvarjajo tudi z neplačanimi računi. Pa ne le zaradi nezmožnosti plačevanja stanovalcev ali njihovih svojcev, pač pa tudi zaradi neobveščenosti o oprostitvi plačila za domsko oskrbo. Še vedno namreč niso rešene birokratske ovire, zaradi katerih nastaja zmeda pri ugotavljanju, kdo je poleg uporabnika sploh zavezanec za plačilo domskih storitev, opozarja Koprivnikar.

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva pojasnjuje, da lahko center za socialno delo svojce, če so socialno ogroženi, oprosti doplačila domske oskrbe, a tega podatka domovi za starejše nimajo. Podobne težave so imeli v začetku leta vrtci, ki niso mogli vstopati v bazo odločb, in so le staršem, ki so jim odločbo prinesli, sami začeli na novo obračunavati znesek za plačilo vrtca iz nove uvrstitve na lestvico. Tudi domovi za starejše za oprostitve doplačil svojcev izvedo le, če jim ti prinesejo odločbo centra za socialno delo.

V Skupnosti socialnih zavodov so že pred časom ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaprosili, da bi domovi dobili vsaj kopijo osnovnih podatkov na odločbi, na kateri je določeno, komu naj izstavijo račun za domske storitve. Ministrstvo je urad informacijske pooblaščenke zaprosilo za mnenje, ali lahko centri za socialno delo poleg podatkov, ki so predvideni v zakonu, domovom posredujejo tudi podatke o zavezancih za plačilo, saj gre za osebne podatke. Dogovori o tem z uradom pooblaščenke še potekajo, dokončnega mnenja pa na ministrstvu še nimajo.

Z vidika zaščite posameznika je prav, da v domovih dostopa do popolne odločbe nimajo, meni Korvova. Tudi osebno mnenje namestnice direktorja črnomaljskega doma starejših Valerije Lekič Poljšak gre v smeri zaščite posameznika. Prepričana je, da bi domovi za to, kdo je plačnik oskrbe, morali vedeti le, če so v plačevanje vpletene uradne ustanove, kot sta občina in center za socialno delo. Sicer v njihovem domu težav z ugotavljanjem, komu naj pošljejo račun, nimajo. Za to poskrbijo že ob sprejemu starejšega v dom, za kar si vzamejo precej časa ter njemu in svojcem postopke, povezane s plačevanjem in oprostitvami, natančno pojasnijo. »Tako se izognemo morebitnim nadaljnjim zapletom.« Pri njih je okoli pet odstotkov stanovalcev takšnih, ki jim domsko oskrbo doplačuje občina ali center za socialno delo.

Tudi v domu starejših Logatec je le nekaj stanovalcev takšnih, za katere mora domsko oskrbo doplačevati občina, pravi direktorica Helena Primc. Precej truda pa morajo vložiti v to, da je v domu dovolj stanovalcev. Nekaj jih je v zadnjem času šlo drugam – nekateri so odšli v domačo oskrbo, drugi so dobili mesto v domovih za starejše v želenem domu starejših. Ko morajo zapolniti izpraznjeno mesto, pa se pojavijo težave. »Vlog za sprejem v domu imamo veliko, več kot 400. Preden pa med njimi najdemo koga, ki bi se v dom preselil, traja zelo dolgo. Pri nekaterih je problem denar, drugi so dobili prostor drugod,« opaža Primčeva. Gneča za sprejem v dom starejših torej ostaja, a le navidezna. Ko so se z direktorji domov za starejše pogovarjali, v katerega od domov bi lahko v trenutku naselili deset novih stanovalcev, so ugotovili, da imajo to možnost le še tisti domovi, ki so med Ljubljano in Kranjem. Drugi prazne postelje napolnijo počasneje ali pa te celo ostajajo prazne.