»Politični princip« parlamentarcev
Klicev poslancev po zagotovitvi uravnoteženosti spolov pri imenovanjih v izvršilne odbore najpomembnejših institucij EU v svetu, v katerem so države članice EU, ne upoštevajo. Zato je ekonomski odbor proti Merschu glasoval »iz političnega principa«, je za Dnevnik poudarila evropska poslanka iz vrst socialistov Mojca Kleva. Švedski liberalec Olle Schmidt je dodal, da evropske institucije namesto postavljanja zgleda le utrjujejo stereotipe in da gre dejansko za sistematično napako v celotnem procesu imenovanja.
Tako se je zgodilo prvič, da je odbor zavrnil kandidata za tako visoko funkcijo v ECB. V izvršilnem odboru namreč od konca maja 2011 po odhodu Avstrijke Gertrude Tumpel-Gugerell ni nobene ženske in tako bo predvidoma do leta 2018, ker ne bo novih imenovanj.
Tudi predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy o tem včeraj poslancem ni dal nobenih zagotovil, pa čeprav so to od njega pričakovali. Vprašanje torej ostaja, kako bo o Merschu v četrtek na plenarnem zasedanju glasoval ves evropski parlament, čigar mnenje sicer ni zavezujoče. Po sinočnjih dogajanjih ni mogoče izključiti, da ga bo zavrnil.
Grožnje o zavrnitvi proračuna z vseh strani
Evropski parlamentarci so včeraj razpravljali tudi o proračunu za obdobje 2014–2020. Nikakor se ne strinjajo s krčenjem sredstev v prihodnjem sedemletnem obdobju, kot to želijo določene države članice EU. Glavni pogajalec iz evropske ljudske stranke Reimer Böge je poudaril, da so države v zadnjih letih nanizale cel kup novih prioritet, denimo v povezavi s strategijo Evropa 2020, zdaj pa nočejo zagotoviti potrebnega denarja zanje. V prihodnje želimo ravnotežje med viri na eni strani, zadostno prožnostjo za nepredvidene izdatke ter kakovostjo porabe na drugi, je jasen Böge. Seveda ni pozabil sveta z Van Rompuyem na čelu spomniti, da je evropski parlament tisti, ki bo nazadnje potrdil ali pa zavrnil večletni proračun EU.
Da ne gre za bitko o denarju, temveč o prihodnosti Evrope, sta v en glas zatrdili poslanki socialistov Tanja Fajon in Klevova. Pravita, da se pritisk v pogajanjih vsak dan povečuje in da si »nekaj skrajno desničarskih vlad Evrope zelo prizadeva, da bi čim bolj oklestile prihodnji večletni proračun EU«, pa čeprav se kar 94 odstotkov evropskega proračuna prelije nazaj v države članice. Po njunem EU potrebuje spodbudo za zagon investicij in tudi Romana Jordan iz vrst konservativcev pravi, da mora dovolj denarja ostati za manj razvite regije in da mora biti na voljo dovolj sredstev za preostale politike EU, kot so energetika, raziskave in inovacije, okolje in druge, v okviru katerih lahko državljani dostopajo do sredstev na podlagi razpisov evropske komisije. Jordanova tudi meni, da je »dobro, da se je tokrat v svetu oblikovala skupina držav članic, ki se zavzema za to, da se večletni finančni okvir ne bi zmanjševal«. Kot smo že poročali, je skupina držav neto prejemnic evropskih sredstev, med njimi Slovenija, proti krčenju bodočega proračuna.
V parlamentu bomo vztrajali, je bil včeraj glasen predsednik socialistov, sicer za ljudsko stranko drugi največji skupini v evropskem parlamentu, Avstrijec Hannes Swoboda. Socialisti so povedali, da so celo pripravljeni proračun za obdobje 2014–2020 zavrniti, če ne bo »razumen«. Evropski voditelji bodo o njem odločali na vrhu EU prihodnji mesec, med njimi pa bo tudi britanski premier David Cameron. Ta je pred dnevi zagrozil z vetom na prihodnji proračun EU, če ne bo dovolj oklesten, zato mu je Swoboda včeraj zabrusil: »Če Cameron grozi z vetom, mora vedeti, da to lahko storimo tudi mi. Evropski parlament je precej močnejši kot Cameron.«
