Lani se je v Celju zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom zastrupila družina, ki živi v stanovanjskem bloku na Stanetovi ulici. Čeprav si je peč, ki je nameščena v kopalnici, poleg policistov ogledal tudi izvedenec dimnikarske stroke, družina še po letu dni ni prejela nobenega pojasnila, zakaj je pravzaprav prišlo do nesreče. Ker se je najhuje zastrupil otrok, ki se je med tuširanjem celo onesvestil, so seveda prestrašeni in se bojijo, da se nesreča ne bi ponovila. Še vedno se namreč grejejo z isto pečjo.

Zastrupitve z ogljikovim monoksidom se boji tudi S. Š.(njeno polno ime hranimo v uredništvu), ki je letos pozimi v bloku v Drapšinovi ulici v Celju kupila stanovanje z ogrevanjem na plinsko peč. »Ker vem, da so plinske peči lahko nevarne in da jih bomo sčasoma morali vsi zamenjati, sem razmišljala, da bi kupila novo, kondenzacijsko peč, pri kateri ne obstaja nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Bila sem šokirana, ko sem izvedela, da je na obstoječo dimniško napeljavo sploh ne bom mogla priključiti. Dokler upravnik stanovanjskega bloka ne bo poskrbel za novo dimniško tuljavo ob fasadi zgradbe, sem se torej prisiljena greti na staro plinsko peč, pa če tako hočem ali ne,« nam je povedala Celjanka, ki je prepričana, da bi se morali upravniki zgradb bolj resno lotiti reševanje tovrstnih problemov.

»Moj primer namreč še zdaleč ni osamljen. Ko sem začela poizvedovati naokoli, sem bila zgrožena, da je v Celju cela vrsta stanovanjskih blokov, v katerih se ljudje še vedno grejejo na plinske peči in da sploh nimajo možnosti, da bi namestili kondenzacijsko. Jaz sem si kupila detektor za ogljikov monoksid, vendar to ni dolgoročna rešitev. Če se mi bo plinska peč pokvarila, si bom lahko kupila samo električno peč, pa še pri tem bom imela veliko omejitev. Kakršen koli drug način ogrevanja me bo ogromno stal, denar iz žepa pa tudi ne leti kar tako. Lahko bi šla trkat na vrata sosedov in jih začela pregovarjati, naj dajo 700 evrov za postavitev nove, skupne dimniške tuljave, vendar se mi zdi ta rešitev že vnaprej obsojena na propad. Sosedi bi me zagotovo nagnali, sicer pa je to naloga upravnika, ki ta problem odlaga iz leta v leto,« je zaskrbljena naša sogovornica in dodaja, da v zadnjih času vsi govorijo samo o tem, kakšen način ogrevanja je cenejši, kjer bi lahko še kaj privarčevali, največjega problema pa sploh ne prepoznajo.

»Stanje na področju ogrevanja s plinskimi pretočnimi grelniki, ki jim po domače pravimo plinske peči, je v Celju res skrb vzbujajoče,« je potrdil Matej Drakšič. Po njegovih besedah je bilo pred leti med gradnjo plinifikacije storjenih več napak. Plinske peči so vgrajevali na nestrokoven način, saj so na isti dimnik priključili tudi do pet plinskih peči, ljudi pa niso poučili, kako morajo pri takšnem načinu ogrevanja ravnati s kuhinjskimi napami in elektriko.

»Tem stanovanjskim blokom dimnikarji rečemo kar plinske celice. Gre za objekte na delu Smrekarjeve, Stanetove, Vrunčeve, Tkalske, Zoisove, Kersnikove in Drapšinove ulice. Že od leta 2008 opozarjamo, da je potrebno problem rešiti. Zdaj se je vendarle počasi začelo premikati na bolje,« pravi Drakšič. Z nekaterimi upravniki so po njegovih besedah dosegli dogovor, da so začeli s popravilom dimniških tuljav. Tudi z upravnikom zgradbe na Stanetovi ulici, kjer se je lani zastrupila družina, se dogovarjajo, da bi plinske peči zamenjali s kondenzacijskimi. Brez dimniške tuljave ob fasadi pa seveda ne bo šlo. »Verjamem, da je družina zaskrbljena in ne zdi se mi prav, da jim odgovorni niso poslali niti dopisa, v katerem bi jim pojasnili, zakaj so se zastrupili,« dodaja Drakšič, ki posebej poudarja, da stare plinske peči niso nevarne, vendar le pod pogojem, da niso dotrajane, da delujejo brezhibno in da so vgrajene na pravilen način. Po sprejetju pravilnika o učinkoviti rabi energije jih sicer od lani ni več dovoljeno vgrajevati, stare pa so še lahko v uporabi, če so v skladu z novo uredbo o meritvi dimnih emisij.