Da so »v petih primerih ugotovili, da ni več interesa za sodelovanje«, je zunanji minister Karl Erjavec napovedal že pred štirinajstimi dnevi. O nameri odpuščanja je vodstvo MZZ obvestilo tudi sindikat slovenskih diplomatov, a njegovega mnenja ni upoštevalo. Predsednik sindikata Stanislav Sikošek nam je povedal, da namreč odpuščanju nasprotujejo.

Ob tem se na ministrstvu že pojavljajo vprašanja, po kakšnem ključu je bilo izbranih prvih pet, ki so se znašli na seznamu za odhod, in ali so bili v ozadju tudi politični razlogi ali pa morda osebni spori. V vodstvu MZZ to odločno zanikajo in poudarjajo, da njihova odločitev temelji na natančni analizi delovnih mest.

Tudi pri Pličaniču naj bi odpuščali že letos

Se bo pa – sodeč po kadrovskem načrtu, ki ga je vlada poslala v parlament skupaj s proračunom – število zaposlenih na MZZ v prihodnjem letu še zmanjševalo; od avgusta letos do konca prihodnjega leta naj bi bilo pet odstotkov oziroma 34 zaposlenih manj. Rezerve minister Erjavec vidi v nadaljnjem upokojevanju (tudi v primeru izpolnjevanja le enega pogoja), v prenosu uslužbencev, ki so na diplomatsko-konzularna predstavništva prišli z drugih ministrstev, na plačilne liste teh resorjev, v reorganizaciji diplomatsko-konzularne mreže...

Prav tako za pet odstotkov (s 433 na 411) naj bi se do konca prihodnjega leta znižalo tudi število zaposlenih na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. V krogih blizu ministra je mogoče slišati, da naj bi približno 15 zaposlenih iz poslovnih razlogov odpustili že letos (novo sistemizacijo naj bi v vladi potrdili v začetku prihodnjega meseca), število odpuščenih zaradi javnofinančnih razlogov v prihodnjem letu pa naj bi bilo odvisno tako od tega, koliko bodo že prihranili z upokojitvami in z odpuščenimi v letošnjem letu, ali bodo ministrstvo zapustili kadri z višjimi ali z nižjimi dohodki, za zaposlitve (vendar zgolj za določen čas) naj bi šlo tudi del evropskih sredstev.

Nagrad za najbolj delavne ne bo

Tudi za večino drugih ministrstev skupni kadrovski načrt organov državne uprave do konca prihodnjega leta predvideva petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih. Za nekoliko višji odstotek – dobrih šest – naj bi se znižalo število uslužbencev na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter na ministrstvu za obrambo, največ – za dobrih osem odstotkov – pa število zaposlenih na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Glede na trenutno število zaposlenih dodaten petodstotni osip (to je približno 80 uslužbencev) v letu 2013 čaka tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje. To je po naših informacijah sprejelo dodatne ukrepe, kako bi prihranilo še kaj denarja. Tako naj javni uslužbenci tega ministrstva ne bi prejemali plačila za povečan obseg dela, odpravili naj bi nadomeščanja v primeru daljših bolniških in porodniških odsotnosti, če bo delavcu predčasno prenehalo razmerje za določen čas, ga ne bodo nadomestili z drugim delavcem, tistim javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoj za starostno upokojitev, pa delovnega razmerja ne nameravajo podaljšati.

Drago Ščernjavič, sekretar Republiškega odbora sindikata državnih organov Slovenije, je do kadrovskega načrta, ki ga je vlada skupaj s predlogom proračuna za leti 2013 in 2014 poslala v obravnavo v državni zbor, zelo kritičen. Poudarja, da bi ga bila prej dolžna posredovati v delovno usklajevanje s sindikati, a tega (še) ni storila. Zato so pristojnemu ministru za pravosodje in javno upravo Senku Pličaniču poslali osem strani dolgo pismo, v katerem so nanizali svoje pripombe in ugotovitve, povezane z vladnim kadrovskim načrtom za leti 2013 in 2014. »To, kar je vlada poslala v državni zbor, je zgolj statistični prikaz kadrovskega načrta, brez utemeljitev in obrazložitev. Po katerih merilih so prišli do podatkov, za koliko je treba dodatno zmanjšati število zaposlenih?« se sprašuje Ščernjavič. In poudarja, da bi bilo treba upoštevati tudi to, kako se je v zadnjih petih letih gibalo število zaposlenih v posameznih državnih organih. Nekateri so bili namreč po njegovih navedbah že doslej zelo dosledni pri krčenju zaposlitev.

»Takšnemu administrativno-tehničnemu zmanjševanju števila zaposlenih v državni upravi nasprotujemo, saj vodi v obglavljanje dela organov. Ministra Pličaniča smo opozorili, da je v državni upravi obseg dela v zadnjem obdobju izjemno porasel. Nekateri organi klecajo pod težo bremen in dela. Takšno administrativno zmanjševanje števila zaposlenih bo marsikatero službo pahnilo v to, da ne bo sposobna delovati in da bo lahko – zlasti ko gre za inšpekcijske službe – posledično ogroženo celo zdravje ljudi,« svari sindikalist Ščernjavič, ki je kritičen tudi do nove taktike, ki jo je v primeru tokratnega kadrovskega načrta ubrala vlada: »Na organe na nižji ravni so prenesli, naj sami povedo, kako se bodo prilagodili razpoložljivi masi za plače – z notranjimi ukrepi ali z odpuščanjem zaposlenih. S tem so se ministri izognili odgovornosti in si umili roke. To ni v redu!«