V naših krajih je precej manj znan, pa čeprav ima že dolgo tradicijo. Tako ve povedati Peter Kavčič, igralec ragbi kluba Ljubljana, kajti ta šport se pri nas igra že od leta 1962, k nam pa so ga prinesli študentje iz Splita. V Ljubljani so potem leto kasneje ustanovili prvi klub, trenutno pa so v Sloveniji štirje klubi, trije v Ljubljani (Ljubljana, Olimpija in Bežigrad) in en v Mariboru. V ustanavljanju pa je klub v Novem mestu.

Kavčič je začel igrati pred 15 leti v Ljubljani in že po prvem treningu v Guncljah je vedel, da je to šport zanj: »Vsak, ki se je kadar koli srečal z ragbijem, je hitro spoznal, da je to več kot le šport. Gre za ekipni duh v pravem pomenu besede. Tu ni posameznikov, ki bi sami lahko odločali tekme, vse se vrti okoli ekipe, prijateljstva in spoštovanja do soigralca, nasprotnika in sodnika. Poleg tega gre tudi za fizično naporen šport, ki zahteva velik vložek vsakega igralca na treningih in tekmah.« Kljub vsemu trudu pa se pri nas ni mogoče zares profesionalno ukvarjati s tem športom, česar se zaveda tudi Kavčič. »Smo amaterji in morda je bolje tako. Združuje nas prijateljstvo in želja po tem, da napredujemo, zmagujemo. Če hočeš postati konkurenčen močnim evropskim klubom, je profesionalizem obvezen, vendar trenutno v Sloveniji za to ni realnih pogojev.« Poleg tega, poudarja Kavčič, v Sloveniji veljajo povsem zgrešeni stereotipi o ragbiju, saj ga mnogi povezujejo s pretepanjem in huliganstvom, v resnici pa je zasnovan na kolektivni etiki in skupnem delu. A poškodbe igralcem niso tuje, čeprav pri ragbiju ni nič več poškodb kot recimo v nogometu in rokometu. A zato ragbisti modrice in kakšne počene arkade sploh ne jemljejo za poškodbo. »Igralci nimajo posebne opreme za ragbi. Hlačke, dres, kopačke, ščitnik za zobe, čelada iz pene, ki jo najpogosteje uporabljajo igralci v 'skramu'. Torej pravi moški šport, ki pa ga v svetu in Sloveniji igrajo tudi ženske,« še pravi Kavčič.

Poleg tega se Kavčičev klub lahko pohvali z vrsto uspehov, od naslova prvaka srednjeevropskega pokala, kjer tekmuje osem najboljših klubov srednje Evrope, na reprezentančni ravni pa se glede na majhno število klubov uspešno kosajo z večjimi državami, kot so Danska, Norveška, Švica, Avstrija. V evropskem merilu pa slovenski ragbi sodi v višji srednji razred. Med največje zvezde tega športa pa po Kavčičevem mnenju sodi reprezentanca Nove Zelandije, imenovana »All Blacks«, od koder prihajajo tudi nekateri najboljši igralci. In kaj bi spremenil v tem športu? »Nič, ragbi mora ostati to, kar je. Sklepanje prijateljskih vezi, kljub 'sovraštvu' na terenu nasprotniku po tekmi stisneš roko in skupaj popijeta pivo. Da se žrtvuješ za ekipo, da spoštuješ nasprotnika in sodnika. To so lastnosti, ki so v teh časih še kako pomembne tudi v življenju slehernega posameznika.«