Prvič, ne vem, kaj je tem ljudem pri Olimpiji, da gredo izjavit, da mladi Zajc ni igral po odločitvi vodstva kluba. V klubih, ki se imajo za klub, o tem odloča trener. Če že ne drugače, vsaj deklarativno. V izjavi za javnost. Kuloarsko je namreč slišati, da je mladenič zgolj sposojeni igralec od kluba Bravo. In povsem mogoče je, da na derbiju ni igral, ker obstaja nevarnost, da bi si zvišal ceno. Podobna PR-mojstrovina je pojasnilo, da Boban Jović ni igral zaradi slabe psihološke pripravljenosti. Rečeno po domače – zaradi psihične nestabilnosti. Ne vem, kako se počuti omenjeni gospodič, vendar pa to, da je vsa država informirana o tem, bržkone ni človeku ugoden status. In spet se govori, da je vzrok za težave mladca, ki je sicer ljubljenec Olimpijinih navijačev, saj je zadnja leta skrbel za prebliske, ki so spominjali na pravi nogomet, povezan s podaljšanjem pogodbe. Olimpija torej premore dobre mlade nogometaše in trenerja, ni pa konkurenčna v organizacijskem smislu.

Eden od izkazov tega je tudi, da je drugi polčas v Mariboru odigrala brez podpore svojih navijačev. Tega na televiziji sicer sploh ni bilo opaziti, ker jih je že v prvem polčasu, ko so na tribuni še bili, kamera ujela vsega enkrat. Potem pa je na teren skočil mladec s prižgano baklo, z niti ne neulovljivo hitrostjo pretekel pasivne varnostnike in baklo nemoteno zalučal v ljubljanske navijače. Nezaslišan kiks organizatorja? Da. Seveda je možno, da je derbi organiziral debitant brez poprejšnjih izkušenj, ki se ni zavedal, kakšna so mednavijaška razmerja. Možno, a malo verjetno. Zato je mogoče tudi to, da je bilo mladeničevo forsiranje terena dopuščeno. Zato, da potem z ljubljanske strani (več kot pričakovano) poletijo stoli, kar je organizator tekme razumel kot legitimnost, da policijske sile nad navijači opravijo lažji trening v razbijanju glav. Nogomet se ne igra samo na terenu, temveč tudi zunaj njega, v tem elementu pa Olimpija pač še ni kos konkurentom iz Maribora.