Tožilstvo mu je včeraj v zameno za priznanje kaznivega dejanja zlorabe položaja upravitelja pri domnevno škodljivi prodaji premoženja predlagalo dve leti in deset mesecev zapora. A Gorše tako kot soobtoženi Jože Šušteršič, ki je za 33.000 evrov kupil domnevno težko izterljive terjatve HKS Sicure do fizičnih oseb in z njimi kmalu zatem iztržil več kot 200.000 evrov, včeraj ni priznal krivde. Ravno nasprotno, sodišče predobravnavnega naroka ni zaključilo, ker sta zagovornika Mitja Jelenič Novak in Gorazd Fišer, še preden so se stranke izjasnile o morebitnih predlaganih pričah in drugih dokaznih predlogih, predlagala izločitev predsednika sodnega senata, okrožnega sodnika Srečka Škerbca. Škerbec, znan iz procesa proti nekdanjemu prvemu možu Merkurja Binetu Kordežu, je predlog predal predsedniku ljubljanskega okrožnega sodišča Antonu Panjanu, ki bo odločil, ali bo sojenje še naprej vodil on ali ne. Če ga bo, se bo narok nadaljeval jutri, če pa ne, bo sojenje preloženo za nedoločen čas.
Obramba: Sodnik Škerbec se je že okužil z dokazi
Uradni razlog za predlagano izločitev predsednika sodnega senata je dvom o njegovi nepristranskosti. Kot sta pojasnila zagovornika, se pred leti preiskovalni sodnik v tem primeru ni strinjal z uvedbo preiskave zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. O zadevi je nato presojal še tričlanski zunajobravnavni senat, eden od članov je bil tudi Škerbec. Senat je, kot sta navedla odvetnika Jelenič Novak in Fišer, takrat posegel v opis kaznivega dejanja, ga prekvalificiral v zlorabo položaja in konec julija 2009 uvedel preiskavo. S tem je po trditvah obrambe prevzel tožilsko funkcijo in se je, tudi sodnik Škerbec, do primera že pristransko opredelil. Poleg tega pa se je takrat Škerbec tudi že seznanil in s tem tudi »okužil« z dokazi, ki so bili pozneje, leta 2010, izločeni iz sodnega spisa. Škerbec je pripomnil, da po njegovem mnenju ni ovir, da bi sodil v tej zadevi, kakšno je stališče predsednika sodišča, pa bo znano v kratkem.
Edvard Ermenc s specializiranega državnega tožilstva tako še ni natančneje predstavil obtožnice. Poudaril je, da so bili upniki zaradi dejanj upravitelja in Šušteršiča, ki mu tožilstvo očita napeljevanje k zlorabi položaja, oškodovani za okoli 170.000 evrov. Upniki HKS Sicure so sicer že leta 2006 predložili domnevne dokaze, da je Gorše oškodoval stečajno maso, saj da je terjatve v nominalni vrednosti več kot 200.000 evrov prodal le za šestino tega zneska, natančneje za 33.000 evrov. Ermenc je še dodal, da bo na morebitnem sojenju zoper Goršeta in Šušteršiča, za katerega tožilstvo predlaga leto in deset mesecev zapora, predlagal bistveno višje kazni.
Bo Šušteršič razkril navezave z Goršetom?
Sojenje, na katero so morali upniki HKS Sicure čakati še skoraj tri leta po pravnomočnem sklepu o uvedbi sodne preiskave, bi lahko razjasnilo »globino« poslovnih odnosov med Goršetom in Šušteršičem. Slednji je namreč z omenjenim upraviteljem tako ali drugače povezan v več točkah. Kot relativno neznani podjetnik je namreč terjatve odkupil še v dveh stečajih, ki jih je vodil Gorše, med drugim tudi v Plutalu. Šušteršič je tudi zunajzakonski partner Dorice Benedik, oba pa sta ustanovitelja podjetja Dorikvan, ki naj bi ga Gorše najemal za pomoč v stečajih.
Kar je morda ključno, pa je dejstvo, da je Šušteršič tudi uradno največji lastnik izolskega mednarodnega centra za kardiovaskularne bolezni MC Medicor. Kako je solastniku Dorikvana, ki je v zadnjih petih letih skupaj ustvaril okoli 800.000 evrov prihodkov, uspelo pridobiti 20-odstotni delež delnic v zdravstveni instituciji, ki ima za skoraj pet milijonov evrov sredstev, ni znano. Tudi zato je bilo mogoče v zadnjih letih slišati namige, da naj bi bil Šušteršič zgolj »slamnati« lastnik deleža, za katerim naj bi se dejansko skrival Gorše. Ta tega nikoli ni potrdil.