Dolgi sprevodi, močno deževje, mraz ali pa neznosna vročina v poletnih dneh so bili namreč do zdaj za marsikoga preveč naporni, zato so se v podjetju, ki ima v Celju koncesijo za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, tudi odločili, da zgradijo dvorano, v kateri bo lahko opravljena celotna pogrebna slovesnost vključno z mašo.

Celjska naložba novost tudi za Evropo

Naložba je stala kar 540.000 evrov. Dvorana je obdana v marmor, opremljena z orglami, v njej pa je nameščen tudi avtomatizirani dvižni podij za krsto, ki jo ob koncu pogreba spustijo nadstropje nižje, kjer se naloži na avto in odpelje na upepelitev. "Svojcem smo želeli omogočiti, da se od pokojnika poslovijo na najbolj spoštljiv in human način. Raven pogrebne in pokopališke dejavnosti smo dvignili na najvišji nivo in na tak način izrazili spoštovanje tudi do žalujočih," je pojasnil Franc Kelhar, lastnik in prokurist podjetja Veking, ki ga je država že pred leti izbrala za edinega izvajalca vseh prekopov nemških in italijanskih vojakov ter za urejanje vojaških pokopališč in spominskih obeležij.

Za gradnjo nove dvorane se je odločil, ker je pred leti civilna iniciativa preprečila gradnjo krematorija. Čeprav je podjetje že kupilo krematorij in je imelo pripravljeno vso dokumentacijo, so posamezniki med prebivalci zasejali strah in jih prepričali, da bo podjetje s svojo dejavnostjo onesnaževalo okolje. Kelhar je nasprotnikom poskušal dokazati, da gre za vrhunsko tehnologijo, ki na okolje nima vpliva, in da bodo z novo dejavnostjo pridobili predvsem občani, ker bodo za pokojne svojce plačevali nižje pogrebne stroške, vendar je civilna iniciativa kljub temu dosegla svoje.

Pokopna mesta tudi za islamsko versko skupnost

V Vekingu so odstopili od projekta in začeli razmišljati o drugih naložbah. "Takrat ni bilo enostavno. Podjetje, pri kateremu smo kupili krematorij, je obdržalo 30.000 evrov. Veliko nas je stal tudi projekt, ki sem ga kasneje odstopil prijatelju v Sarajevu. Čeprav bi morda krematorij lahko zgradil na kakšni drugi lokaciji, se za tak korak nisem odločil, ker bi bili stroški previsoki. Zgodba s krematorijem je zame za vedno končana," je še pojasnil Kelhar, ki je vodenje družinskega podjetja pred časom predal hčerkama.

Na mestnem pokopališču v Celju pa je mestna občina Celje za islamsko versko skupnost začela gradnjo njim namenjenega dela pokopališča, pri čemer bo v prvi fazi tam uredila sedem pokopnih mest. Islamska verska skupnost si je namreč dalj časa prizadevala, da bi imela možnost svoje vernike pokopati tudi v Celju. "To je bila želja naših članov. Največ jih je prišlo iz Kosova in tukaj živijo že desetletja. Ker nimamo rešenega problema s pokopi, nas zapuščajo, tako da število članov pada," je na zadnjem tradicionalnem srečanju vseh verskih skupnosti v Celju opozoril njihov predstavnik Megdi Muhamed.