Javnost očitno tudi ni pozabila na to, da je poslanska vladna večina v parlamentu nekaj tednov nekritično in ne da bi vsaj poskušala argumentirano odgovoriti na številna vprašanja opozicije pa tudi strokovnih krogov potrdila dva zakona, ki najbolj vplivnemu delu vlade prinašata neposredno in praktično nenadzorovano odločanje o več kot 10-milijardnem državnem premoženju in prek "slabe banke" tudi velik vpliv na zasebna podjetja in banke. Oba zakona je državni svet zavrnil, nad njima pa visi tudi meč referenduma. Povedano drugače, z zakonoma o državnem holdingu in o "slabi banki" oziroma zakonu o ukrepih za stabilnost bank bo SDS državo obvladovala ne le politično, ampak tudi ekonomsko in finančno.

V parlamentu je že tudi predlog državnega proračuna, ki obeta nova znižanja plač in pokojnin ter tudi odpuščanja državnih uradnikov in tudi učiteljev, policistov in vojakov. Za nekakšno nadaljevanje boja vlade, predvsem SDS. Ne samo to, največ denarja namerava vlada odščipniti šolstvu, zato je tudi Turkovo novelo zakona o visokem šolstvu mogoče razumeti kot eno od etap nadaljevanja Janševega boja s pravimi in tudi z namišljenimi ideološkimi nasprotniki.

To so najbrž razlogi za ponovno padanje ugleda Janševe vlade v očeh ljudi. Število podpornikov vlade se je v primerjavi s prejšnjim mesecem za 2 odstotni točki znižalo in se približalo zgolj eni petini vprašanih. Na drugi strani se je po občutnem padcu prejšnji mesec znova nekoliko zvišalo število tistih, ki menijo, da vlada ne deluje uspešno. Ta mesec je bilo takih skoraj tri četrtine (74 odstotkov).

Oktobrska raziskava Vox populi potrjuje tudi trend padanja ugleda največje koalicijske stranke in vladajoče koalicije v celoti, ki so ga nakazale tudi druge raziskave javnega mnenja. SDS je s prvega mesta zdrknila na tretje, na prvo se je povzpela Pozitivna Slovenija, drugi so socialni demokrati. Tri tedne pred volitvami pa najbolje kaže zdajšnjemu predsedniku države Danilu Türku. Če bi bile te volitve v nedeljo, bi zmagal z 52 odstotki in drugega kroga ne bi bilo. Borut Pahor bi pobral približno 26 in Milan Zver 23 odstotkov glasov volilk in volilcev.

Doslej vodilni SDS je oktobrska raziskava javnega mnenja Vox populi namerila, da bi zanjo, če bi bile volitve to nedeljo, glasovalo zgolj 12,5 odstotka volilk in volilcev. Tako nizko SDS ni bila že osem let. Povedano drugače, po zmagi na volitvah leta 2004 SDS ni nikoli dosegla tako slabega rezultata.

Zakaj tak občuten padec vodilne vladne stranke, ki je celo takrat, ko je bila v opoziciji, dosegala javnomnenjske rezultate med 20 in 25 odstotki, ko je bila na oblasti, pa tudi čez 30 odstotkov, je težko reči. Vendar bi bila precej drzna trditev, da se začenja konec uspešnega obdobja te stranke, čeprav na to vsaj posredno kažejo tudi nekatera druga znamenja. Na drugi strani je mogoče verjeti tudi trditvi, da SDS plačuje ceno za nepriljubljene varčevalne in domnevno protikrizne ukrepe vlade. Še zlasti, ker ljudje ukrepe vlade, ki jim samo jemljejo, pravilno pripisujejo SDS oziroma njenemu vodji Janezu Janši. Če pod vplivom dobro naštudirane propagandne strategije (celo tako dobro, da je upravičeno dvomiti o tem, da je zrasla le v glavah ljudi SDS, brez "bratske" republikanske pomoči iz tujine) večina ljudi verjame, da recimo državni holding pomeni dobro rešitev, ker omogoča učinkovitejše upravljanje "družinske srebrnine" z enega mesta, kar načelno prinaša večjo preglednost poslov in obljublja večji donos državnega kapitala. Toda "hudičeve" podrobnosti, kot je umanjkanje nadzora parlamenta, to podobo rušijo.

Posledice arogantnih nastopov Janeza Janše in ministrov

Dodatno olja na ogenj nezadovoljstva javnosti prilivajo aroganca ter neodmerjeni nastopi in izjave premierja Janše in večine njegovih ministrov. Zlasti Vinka Gorenaka (čeprav se je zadnje čase nekoliko umiril), Žige Turka, finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki daje vtis nespretnega računovodje, in večine državnih sekretarjev. A še bolj kot to, kar je bolj ali manj stalnica ljudi iz SDS in blizu nje, je na slabo mnenje javnosti vplivalo dejstvo, da se vladna koalicija na čelu s SDS, ko gre za doseganje njenih političnih ciljev, požvižga na zakone. Tako državljanom ni ušlo, da so se politične prevlade nad javnima medijema RTV in Slovensko tiskovno agencijo lotili z nezakonitimi sredstvi. Dobro so vedeli, da kršijo zakon o RTV (ki so ga, mimogrede, sami spisali in sprejeli), a so vseeno razrešili člane nadzornega sveta RTV, v nadzorni svet STA pa imenovali gorečo in medijsko aktivno privrženko Janeza Janše. Tudi pri nekaterih drugih zadevah se vladajoča koalicija giblje nevarno blizu roba zakonitosti.

Zato ni tako zelo presenetljiv padec SDS. Tudi to ne, da če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo, DeSUS ne bi videl parlamenta od znotraj. Zelo na robu praga za vstop v parlament bi bili še Virantova Državljanska lista in Nova Slovenija. Nekoliko mirneje lahko spijo prvaki ljudske stranke, ki bi ostali pri svojih šestih poslancih. A je treba hkrati povedati, da so minili časi, ko je katera koli stranka presegala 20 odstotkov podpore. Da v stranke in politiko nasploh verjamejo zgolj še najbolj goreči privrženci posameznih strank in - vsaj javno in na zunaj - tudi tisti, ki si od strankarskega angažmaja obetajo kakšen konkreten dober posel ali dobro plačano državno službo, že nekaj časa opozarjajo tudi rastoče številke odgovorov na vprašanje, katero stranko bodo volili, "ne vem" in "ne bom volil". Tokrat je teh več kot 45 odstotkov. Če bi bile volitve v nedeljo, bi si ne glede na to dokaj visoko abstinenco tri vodilne stranke med seboj razdelile 73 poslanskih sedežev: PS 27, SD 24, SDS 22. Drobiž bi ostal drugim trem; SLS 6 sedežev, NSi 5 in DL 4 sedeži. Vsekakor bi tak izid volitev pomenil poraz vladajoče koalicije, ki bi v parlamentu štela le še 37 glasov.

Prestižno izbiranje političnega mistra Slovenije

Toda še pred morebitnimi parlamentarnimi volitvami - redne bi bile šele čez tri leta - bodo volitve predsednika države. Predvolilni cirkus spremljajo velike besede, denimo ta, da bo šlo za plebiscitarno odločitev za Janševo vlado oziroma proti njej, ali govoričenje o združevalni funkciji predsednika države, v resnici pa gre za zelo drago - volitve bodo stale od 5 do 7 milijonov, stroški predsednikovega urada pa 15 milijonov - prestižno izbiranje političnega mistra Slovenije. Predsednik države v resnici nima nobenih resnih pristojnosti, da bi denimo omejil za državo škodljivo kartelno delovanje strank. Vendar ljudje očitno verjamejo, da bodo na teh volitvah odločali o nečem zelo pomembnem. Na to kaže podatek, da jih samo 10 odstotkov odgovarja, da ne vedo, koga bodo volili.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi se stroški predsedniških volitev znižali za od dva do tri milijone. Sodeč po raziskavi Vox populi bi Danilo Türk dobil 52 odstotkov glasov in drugi krog bi odpadel. Toda ta rezultat ne samo da je v mejah statistične napake, ampak tudi ne upošteva, da pravih televizijskih soočenj kandidatov še ni bilo. Čeprav nismo v ZDA, pa ta soočenja, v katerih bo verjetno blestel Borut Pahor, utegnejo Danilu Türku odvzeti nekaj odstotkov in ga potisniti v drugi krog.

Preberite tudi: Večina politikov ocenjena slabše kot prejšnji mesec