Včasih je veljalo, da je "Borštnik" dobra zabava, Maribor za nekaj dni zavzamejo gledališčniki, študentje AGRFT se veselijo kostanja in mošta, na predstave pa zahajajo le redki navdušenci. Vmes je kdo navrgel idejo, kako bi se moral festival slovenskega gledališča iznajti na novo, kako bi moral pridobiti mednarodni pridih in nenazadnje, kako bi moral postati festival vseh, ki kaj dajo na gledališko umetnost.
Ko je festival prevzela Predanova, se je ta scenarij z ravni mimobežnih domislic spustil na realna tla. Festival Borštnikovo srečanje gosti domače in tuje predstave, slovensko produkcijo spremljajo tuji selektorji, študentje AGRFT so ves čas festivala v Mariboru, kjer predstavljajo svojo produkcijo, sodelujejo pri festivalskem biltenu, obiskujejo delavnice in predstave, ki so vse, do zadnjega kotička, polno zasedene.
Festival že vrsto let, sprva kot študentka dramaturgije, kasneje kot gledališka kritičarka, letos pa tudi kot predsednica strokovne žirije, spremlja Zala Dobovšek, ki je za STA podala nekaj svojih vtisov.
"Študentje AGRFT so bili vedno dobrodošli in prisotni na festivalu. Pred osmimi leti, ko sem bila še študentka, smo začeli sodelovati pri publikacijah, pri refleksijah, ki so bile hkrati strokovne in mladostne, toda v primerjavi z zdajšnjim festivalom je napredek res velik," je dejala Dobovškova.
Po njenih besedah so študentje dobili pomembno in močno pozicijo, tudi zaradi njih se je razpršil festivalski fokus strokovnosti in tekmovalnosti. K dobri obiskanosti predstav pripomorejo tudi festivalski abonmaji in razpršenost prizorišč. Včasih je bilo vse bolj osredotočeno na SNG Drama Maribor in zato, tudi nehote, bolj "zaprto" za širše občinstvo. Festival tako postaja vse manj ekskluziven, a hkrati tudi ni padel v pop v slabem pomenu besede.
V mestu se čuti sprememba, ko se zdaj zgodi Borštnik, se strinjajo vsi, ki ga spremljajo. Borštnikovo srečanje, ki v Mariboru poteka od 16. oktobra, se bo sklenilo v petek s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana.
