Prvih 10 poslovnih skupin je imelo kar 55 odstotkov omenjenega prihodka. To je v primerjavi z letom 2010 14,2 odstotka več prihodkov, v povprečju je posamezna skupina povečala prihodke za 8,6 odstotka. 30 odstotkov poslovnih skupin je uspelo povečati prihodke, še več - 5 je bilo takih, ki jim je uspelo v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečati prihodke za več kot polovico.

"Tudi pri dobičku so se največje poslovne skupine lani zelo izkazale, saj so ustvarile 839.079.780 evrov dobička, kar je 29,5 odstotka celotnega prikazanega dobička slovenskega gospodarstva. V letu 2010 so te skupine skupaj izkazovale izgubo, ki je znašala 28.230.320 evrov. Samo prvih 10 poslovnih skupin je ustvarilo 65,5 odstotka omenjenega dobička. Med temi največjimi poslovnimi skupinami po dobičku iz leta 2011 je bilo 18,8 odstotka takih, ki so še v letu 2010 imele izgubo," je pojasnila Sanja Filipič, produktna vodja podjetja Bisnode.

Na lestvici ista podjetja, le vrstni red je malo drugačen

In kdo je zmagovalec? Na vrhu lestvice se iz leta v leto pojavljajo ena in ista podjetja, le vrstni red je malce drugačen. Po prihodkih je bil lani prvi Petrol s 3,4 milijarde evrov prihodkov, sledil mu je Mercator z 2,9 milijarde, na tretje mesto se je uvrstilo Gorenje, za njim so Krka, Gen-I, Telekom Slovenije, Lek, Merkur, Protej, Impol 2000, Kolektor Group, Fond, Geoplin - če naštejemo samo prvih 13 skupin. Gen-I je svoje prihodke povečal kar za dobrih 60 odstotkov, glede na plinsko vojno, ki smo ji priče zadnje čase, pa bi lahko z gotovostjo trdili, da bodo njegovi rezultati še boljši.

Po dobičku je bila najboljša Krka, ki je imela dobrih 162 milijonov evrov dobička. To je sicer 9 milijonov manj kot leta 2010. Na drugem mestu je Slovenska odškodninska družba, ki je še leta 2010 izkazovala 64-milijonsko izgubo, lani pa je imela 85 milijonov evrov dobička. Lek je za Slovensko odškodninsko družbo, četrti je Petrol, nato pa sledijo Merkur, Telekom Slovenije, Tobačna Ljubljana, Mercator, Istrabenz, Kolektor Group, Geoplin…

Boljša sestava virov sredstev

Z vidika zaposlenih je sto največjih poslovnih skupin lani poslovalo s 109.024 zaposlenimi, kar je 23,3 odstotka vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. V prvih 10 poslovnih skupinah pa je bilo 35,6 odstotka zaposlenih. Sicer so te največje poslovne skupine lani imele 0,2 odstotka manj delavcev kot leto prej. "Na drugi strani pa smo ugotovili, da je bilo 54,6 odstotka takih, ki jim je uspelo povečati število zaposlenih. Med njimi je bilo šest takih, ki jim je lani v primerjavi z letom 2010 uspelo povečati število zaposlenih za več kot polovico," je še povedala Filipičeva. Analiza je tudi pokazala, da imajo družbe in skupine, ki so uvrščene na lestvico 100 najboljših, boljšo sestavo virov sredstev, kar jim zelo olajša iskanje dolžniškega kapitala. To pa seveda pomeni, da lahko tudi več vlagajo v razvoj in širijo investicije. Tudi za letos večina najboljših napoveduje večje prihodke, dobičke, več zaposlenih, pa tudi višje stroške dela.

Lani več stečajnih postopkov kot leto prej

Podatki AJPES kažejo, da je podatke iz letnih poročil za leto 2011 predložilo 57.798 družb, kar je 3,7 odstotka več kot za leto 2010. Na novo ustanovljenih pa je bilo 5852 družb, to je 5 odstotkov več kot leto prej. Med družbami je bilo 93,4 odstotka mikrodružb, 4,1 odstotka malih, 1,3 odstotka srednje velikih in 1,2 odstotka velikih družb. Tudi te, tako kot na lestvici 100 največjih poslovnih skupin (po podatkih bonitetne hiše Bisnode), so lani poslovale bolje kot leta 2010. Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička so te družbe izkazale neto čisti dobiček, ki je bil za 33 odstotkov večji kot v letu 2010 - ko so družbe izkazale neto čisto izgubo.

V veliki meri so na tovrsten preobrat v rezultatu poslovanja leta 2010 vplivali stečajni postopki, uvedeni v letu 2011, predvsem v družbah s področij gradbeništva, finančne zavarovalniške dejavnosti in predelovalnih dejavnosti (te družbe niso predložile letnih poročil za 2011). Začeti stečaji so vplivali tudi na manjši obseg števila zaposlenih v minulem letu, predvsem na področju gradbeništva in področju predelovalnih dejavnosti. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo lani uvedenih 574 stečajnih postopkov družb (32 odstotkov več kot v letu prej), 42 prisilnih poravnav (17 odstotkov več kot leto prej), poslovati pa je nehalo 3957 družb, kar je 1 odstotek manj kot v letu prej. vt