Pahor ocenjuje, da bi bila neumnost, če bi ravnal tako kot Janez Janša leta 2011, da bi vlado, "ki v teh okoliščinah ne more biti popularna, videl kot glavnega krivca za vse, njen padec pa kot olajševalno okoliščino za vse". "Večine ukrepov te vlade nisem podprl, je pa res, da ne želim ustvarjati atmosfere proti vladi za vsako ceno in na vsak način. Na tej točki se začne tudi temeljna premisa ravnanja kandidata za predsednika republike," pravi.
Zamer do svojega protikandidata in aktualnega predsednika republike Danila Türka, ki je lani dejal, da če bi imel ustavne pristojnosti, bi razpustil parlament, Pahor nima. Kljub temu, kot pravi, po petih letih ne bi mogel reči, da sta s Türkom politična somišljenika. "Med nama je glede ravnanj in presoj precej razlik in sva v tem smislu precej različna kandidata za predsednika. Zdi se mi, da bi lahko predsednik v času krize, ne da bi presegel svoja pooblastila, aktivneje spodbujal vse procese, ki vodijo k večjemu zaupanju in sporazumevanju znotraj politike," dodaja Pahor.
Glede morebitnih referendumov bodisi o zakonu o slabi banki bodisi o državnem holdingu Pahor ugotavlja, da bi bil politični, psihološki in materialni strošek takšnih referendumov "slabši od učinkov, ki jih prinašata oba zakona": "V takšni politični presoji se razlikujem od tistih, ki v antipatiji do vlade iščejo humus za zmago na volitvah. Ključna vsebina mojega sporočila pred volitvami je, naj si nihče ne dela prevelikih iluzij: ni mogoče uspešno vladati v teh razmerah in biti popularen. Prav tako velika iluzija je, da je skrivnost rešitve v tem, da nepopularne vlade padejo."
