"Mnogi izmed vas, nekateri tudi pisno na moj naslov, ste izrazili željo, da se za prvi teden delovanja radarskega sistema izdajo kršiteljem le opozorila. V naslednjih dneh bodo na vašo željo postavljene tudi opozorilne table pred vsakim radarjem, na same radarje pa bodo nalepljene tudi dodatne oznake o omejitvi hitrosti, ki velja v območju vsakega radarja," je zapisal Kangler.

Kot je ob tem še pojasnil, njihov namen ni bil polnjenje proračuna na račun voznikov in meščanov, vendar pa sta bila in ostajata varnost ter predvsem zadovoljstvo občanov zanj vedno na prvem mestu.

Kangler je tudi zanikal napačne informacije na račun podjetja Iskra sistemi, ki v Mariboru uvaja nov semaforski sistem, kot koncesionar pa tudi pobere večino zbranega denarja od kazni. Povedal je namreč, da omenjeno podjetje v primeru večjega števila izdanih glob, kot je bilo predvideno, ne bo imelo dodatnega dobička. Končni znesek, ki ga koncesionar dobi, je po njegovih zagotovilih fiksen, od števila plačanih glob pa je odvisno, koliko let se bo ta znesek odplačeval.

Postavitev novega semaforskega sistema ter merilnikov hitrosti je te dni dodobra razburkala javnost v Mariboru, zlasti po tem, ko so z mestnega redarstva dan po uveljavitvi javili, da je sistem v samo 36 urah zabeležil že 5000 prekrškarjev. Del javnosti očita mestni občini, da ji na prvem mestu ni prometna varnost, pač pa zgolj pobiranje denarja.

V Mariboru slaba vozniška kultura, a tudi pomanjkanje komunikacije z javnostjo

Na Mestni občini Maribor po štirih dneh od uveljavitve novega semaforskega sistema ter merilnikov hitrosti ugotavljajo, da število doslej zabeleženih kršitev kaže na slabo vozniško kulturo in je vsem v opozorilo, da je skrajni čas za ukrepanje na tem področju. Prometna stroka temu ne oporeka, vprašljiva pa se ji zdi komunikacija z javnostjo.

Kot je za STA povedal direktor Agencije za varnost v prometu Ljubo Zajc, se približno polovica prometnih nesreč zgodi v naseljih. Tu je eden ključnih problemov, ne le varnostnih, pač pa tudi ekoloških, ki so povezani s hrupom in izpušnimi plini, prav hitrost.

Prometno najbolj varne države v Evropski uniji, kamor spadajo Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, po njegovem že razmišljajo o tem, da bi splošno omejitev hitrosti znižali s sedanjih 50 na 40 ali celo 30 kilometrov na uro.

Na vprašanje, ali tako rigorozni ukrepi, kot so se zgodili v mariborskem primeru, lahko vplivajo na izboljšanje varnosti, Zajc odgovarja pozitivno, a se mu pri tem postavlja vprašanje komunikacije z javnostjo.

"Pred dvema letoma smo za policiste in občinske redarje pripravili delavnico, kako komunicirati z javnostjo v takšnih primerih, in jim pripeljali britanskega strokovnjaka, saj imajo tam daleč največ izkušenj s postavljanjem statičnih radarjev v naseljih. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da je potrebno z javnostjo in uporabniki cest komunicirati pred vzpostavitvijo sistema, v času uporabe in tudi takrat, ko izdajajo opozorila ali kazni," je dejal Zajc.

Zanj so bile prve javno objavljene številke o prekrških pričakovane, saj to kaže na dejansko sliko o tem, koliko Slovenci spoštujemo omejitve hitrosti v naseljih. Vendar pa po njegovem boljših razmer ni mogoče doseči izključno s kaznimi, saj ne vidi nobenih zadržkov do tega, da bi radarje nekoliko bolje označili. Na ta način bi ljudje hitrost znižali brez plačila kazni, učinek pa bi bil dosežen s pomočjo preventivnega ukrepa.

"Ko sem bil na čelu sektorja prometne policije, smo ob nakupu novih avtomobilov provid te poslikali, predstavili vse tehnične zmogljivosti in to objavili na spletni strani. Čeprav javnost morda meni drugače, smo vse skupaj skušali narediti na čim bolj transparenten način. Najpomembnejši cilj je bil namreč, da ljudje na nevarnem mestu zmanjšajo hitrost," je povedal Zajc.

Kot je še dodal, bi zato morali v takšnih primerih uvedbe novosti vsaj teden dni, če ne celo več, delovati opozorilno. Glavni cilj mora biti namreč ljudi navaditi, da na nevarnih mestih vozijo bolj varno kot doslej. Sicer pa je prepričan, da bodo številke, ki so se pojavile v prvih dneh, znatno upadle v dveh ali treh mesecih.