Rajoy lako dobi bumerang

Nemčija je na drugi strani poudarjala, da je kakovost pomembnejša od hitrosti sprejete rešitve, zagato pa so rešili s kompromisnim časovnim načrtom in s prenosom dela nadzora na državne regulatorje. Kompromis tako predvideva, da bo pravna podlaga za enoten mehanizem nadzora sprejeta do 1. januarja, ko bo stopila v veljavo, sam nadzor od Evropske centralne banke pa bo dejansko vzpostavljen šele v nadaljevanju leta 2013.

Ta časovni zamik pomeni, da bo na neposredno dokapitalizacijo evropskih bank iz stalnega mehanizma za finančno stabilnost (ESM) potrebno še malo počakati. Pri tem sta največji poraženki Španija in Irska, ki bi lahko postali pogajalsko žrtveno jagnje. Španski premier Mariano Rajoy je sicer izrazil zadovoljstvo z vrhom, saj se bržkone še vedno nadeja boljših pogojev, če bo Španija prosila za finančno pomoč. Toda obstaja možnost, da bo Nemčija pristala na neposredno bančno dokapitalizacijo že v letu 2013, a ob tem implicitno pričakovala, da Španija za pomoč dejansko ne bo zaprosila.

Obeta se tudi skupni evrski proračun

To pa je slaba novica tudi za Irsko, saj se je nadejala retroaktivnega dogovora, ki bi ji omogočal prenos svojega bančnega bremena na ramena evrskega območja. Irska je bila namreč še na junijskem srečanju eksplicitno omenjena v izjavi vrha EU o reševanju bank, tokrat pa je njeno ime skrivnostno izginilo. Svojo malo zmago je sicer dosegel tudi francoski predsednik Francois Hollande, saj sporni nemški predlog za evropskega superkomisarja, ki bi imel možnost veta na neustrezne proračune posameznih članic EU, za zdaj še ni prišel na vrsto. Hollande je zatrdil tudi, da je prihodnost Grčije v evrskem območju verjetna, a še ni popolnoma zagotovljena, saj voditelji še vedno niso sprejeli odločitve o naslednji tranši pomoči. Odločitev je sicer močno odvisna od pozitivnega poročila trojice, ki naj bi bilo končano v naslednjih dneh, vseeno pa so imeli voditelji polna usta hvale na račun odločnosti in požrtvovalnosti celotnega grškega prebivalstva.

Prav državam v hudih recesijskih in socialnih mukah bo namenjen tudi novi evrski proračun oziroma fiskalna zmogljivost, kot imenujejo poseben sklad za podporo ter spodbujanje reform in konkurenčnosti. Po francoskem predlogu bi proračun deloval kot gospodarski stabilizator, saj bi v težavnih časih državam zagotavljal finančna sredstva, v ugodnih časih pa bi sredstva od njih pobiral. Nemčija medtem predlaga alternativo v obliki lastne izbire posameznih držav, s čimer bi si lahko države v postopku reform zagotovile več sredstev, a pod določenimi pogoji. Obe državi pa se strinjata, da mora biti evrski proračun, v takšni ali drugačni obliki, ločen od sedemletnega proračuna EU. Ta bo na tapeti že prihodnji mesec na posebnem srečanju, medtem ko bo predlog evrskega proračuna pripravljen do decembra. Sicer pa so voditelji govorili še o junija sprejetem paktu za rast in delovna mesta, ki po mnenju mnogih napreduje prepočasi, se dotaknili odnosov z glavnimi evropskimi strateškimi partnerji ter sprejeli sklepe o vrsti zunanjepolitičnih tem, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena žariščem v Siriji, Iranu in Maliju.