V Italiji že skoraj 60 odstotkov družin na mizo postavlja hrano iz ostankov prejšnjih obrokov

Če je kruh razmeroma suh, ga tanko narežite, namočite v jajca in specite za večerjo. Če še malce mehak kruh zamrznete - narezanega -, ga lahko na hitro popečete v toasterju in bo za zajtrk naravnost odličen. Sicer pa kruh narežite na kockice, jih natopite v mleko, juho ipd. ali iz njih pripravite razne narastke, cmoke.

Idej za pripravo različnih ostankov hrane, ne le kruha, se zdaj veliko najde tudi na spletnih straneh, predvsem pa je pametno povprašati tiste, ki so v časih pomanjkanja po drugi svetovni vojni iz včerajšnjega ali predvčerajšnjega obroka znali čarati nove poslastice. Pri nas se tovrstne raziskave še nismo lotili, čeprav se z revščino otepa že skorajda vsak peti Slovenec, je pa raziskava živilske verige Coldiretti ugotovila, da v Italiji, ki slovi po uživačih, ko gre za hrano, kar 59 odstotkov prebivalstva porabi ostanke testenin, kruha in drugih živil za pripravo novega obroka. "Recepti za pripravo jedi iz ostankov hrane se množijo. Le malo domišljije je potrebno, da pripravite okusne mesne kroglice iz ostankov govedine in kruha ter z dodatkom jajc in sira," je ob tem razlagal Sergio Marini, ko je predstavljal rezultate ankete. Italijani so po statističnih podatkih letno zavrgli okoli 10 milijonov ton hrane, vredne 11 milijard evrov. Zdajšnja raziskava pa kaže, da lahko (ekonomska) nuja krepostno vpliva na to razvado razvitega sveta, ki se še vedno koplje v prehrambnem izobilju. Toskanska "ribollita" (zelenjavna juha s kruhom) ali napolitanska "pasta frittata" (jed iz testenin) in še mnoge druge italijanske kulinarične posebnosti zvenijo gurmansko, a temeljijo na skromnih sestavinah iz ostankov hrane. Ko se potrošniško povpraševanje spušča na najnižje stopnice po drugi svetovni vojni, se vračajo tudi recepti iz obdobja tik po njej, ko je hrane primanjkovalo, zdaj pa postaja za mnoge predraga. V Italiji navajajo, da je kar vsaka četrta družina v denarnih težavah, njihovo število pa je v primerjavi z lani poraslo še za tri odstotke. Kolikšen vpliv bo imel na ekonomski položaj italijanskih družin predvideni dvig DDV za eno odstotno točko, še ni znano, predvidoma pa bo na družinske proračune prenesen nov strošek v skupni višini 500 milijonov evrov. Spodbudno je, da se stran meče manj hrane, žalostno pa, da je tudi pri nas vse več tistih, ki za njo brskajo po smetnjakih.