"Številke so že dalj časa konstantne. Od socialne pomoči živi 1409 Kočevcev, do konca leta pa jih bo še več, saj bodo k nam prišli študentje, ki so izgubili status,"je povedala direktorica kočevskega centra za socialno delo Danica Fegic.

Obeti so slabi

Slabe statistike so posledica trhlega gospodarstva, ki se od propada ali privatizacije velikih podjetij po osamosvojitvi ni uspelo postaviti na noge. "Lani je celotno kočevsko gospodarstvo ustvarilo 1,6 milijona evrov čiste izgube. Povečala se je brezposelnost, pogovori z direktorji večjih podjetij pa ne vlivajo optimizma. Brezposelnost se bo samo z domačimi podjetji težko reševala, zato bo potrebno pridobivati nove programe, predvsem na področju socialnega podjetništva," pravi direktorica Razvojnega centra Kočevje Ribnica Milena Glavač.

Dober pokazatelj stanja so podatki, da so kočevske družbe lani skupno ustvarile 203 milijone evrov prihodkov, novomeška Krka, ki ima enkrat več zaposlenih, pa več kot 950 milijonov evrov. Razmere na trgu dela bodo po mnenju Glavačeve zaradi poglabljanja krize, slabe izobrazbene in starostne strukture brezposelnih ter padanja delovno aktivnega prebivalstva po njenem mnenju tudi dolgoročno težko rešljive.

Pričakovanih rezultatov ne daje niti program Pokolpje, ki naj bi prinesel nova delovna mesta. Predvsem zato, ker naj bi bil pisan birokratsko, pisal pa naj bi ga nekdo, ki situacije ne pozna dobro, pravijo v Kočevju. "Pričakovati, da se bo število zaposlenih povečalo za 400, kot je predvideno, je nerealno," meni Glavačeva in dodaja, da bi moral program upoštevati tudi ohranjanje delovnih mest in podpirati manjše naložbe z nižjo dodano vrednostjo.

Enako nerealno je izhod iz slabega stanja pričakovati od štiri milijone evrov vrednega programa Pokolpje - aktivno in dejavno, ki naj bi delo prinesel 250 Kočevcem. "Gre za pomoč pri določanju zaposlitvenih ciljev, svetovanje, pregled delovnih mest in stikov z delodajalci, kjer skupno ugotavljamo, kaj je tisto, kar potrebujejo," pojasnjuje vodja Urada za delo Grosuplje, Kočevje, Ribnica Anita Kovačik. A Kočevci imajo s podobnimi programi, ki še najbolj služijo izvajalcem tovrstnih aktivnosti, slabe izkušnje. Na delavnicah v preteklosti so se na primer učili tudi, da "se večina služb dobi po zvezah, zato je mreža poznanstev, ki si jo ustvarijo, še kako pomembna", ter tega, kje iskati zaposlitvene oglase ali kako uporabiti računalnik za pisanje prošenj.

Usposabljali bodo predvsem kovinarje

Slednje je morda smiselno za tiste brezposelne, ki so brez izobrazbe, posiljevanje onih, ki računalnik že uporabljajo in vedo, kje iskati informacije o prostih delovnih mestih, pa ni ravno smiselno. Bi pa neizobraženi lahko skupaj z dolgotrajno brezposelnimi, ki jih je že okoli 60 odstotkov, priložnosti iskali v dodatnem učenju, usposabljanju ali prekvalifikaciji.

"Formalno izobraževanje v tem šolskem letu ni predvideno, razen za tiste, ki bodo letos dokončali šolanje. Je pa znotraj ukrepa aktivne politike zaposlovanja možno krajše usposabljanje, za katero se dogovarjamo glede na smiselnost z zaposlitvenimi cilji. V tej smeri bomo, glede na potrebe, usposabljali ljudi predvsem v kovinarski stroki," je še povedala Kovačikova.