Zamisel napisati vodnik po Mariboru je Pogačarjeva dobila potem, ko je s kolegico iz Srbije sodelovala pri snovanju knjige o avstrijskem Gradcu. "Resda že obstaja nekaj vodnikov po Mariboru, vendar so preveč osredotočeni na zgodovinski razvoj in letnice, medtem ko je predstavitev podobe mesta v njih siromašna," pove predavateljica na katedri za arhitekturo pod okriljem Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru.

Projekt z imenom Urbane poti je skupaj s sodelavci na katedri prijavila v program EPK, sprva je bil uvrščen v sklop Ključi mesta, nato pa premeščen pod okrilje Hiše arhitekture Maribor. Rezultat je lična knjiga s sedmimi tematskimi potmi po starem jedru Maribora, ki naj bi obiskovalcu omogočil, da v kratkem času doživi in spozna zanimive arhitekturne objekte, mestne trge, ambiente in interjerje.

"Pravzaprav je to prvi vodnik, ki se posebej posveti notranjim prostorom v Mariboru," poudari Pogačarjeva. Predstavljeni so pokrajinski muzej, stolnica, štirje gostinski lokali, butik z nakitom, pošta, avla centrala NKBM... "Prizadevali smo si usmerjati poglede na nekaj lepega, na neko kakovost, kar obiskovalcu sicer ostane skrito."

V vodniku nismo želeli bralca utrujati z informacijami, temveč zgodbo o zgodovini in prostoru Maribora povedati sproščeno in duhovito, razlaga Pogačarjeva. Za slikovni material so poskrbeli profesionalni fotograf Damijan Švarc in trije študentje arhitekture. Pri založbi Pivec so do zdaj izšle slovenska, nemška, angleška in ruska izdaja. Avtorji že razmišljajo, da bi s podobnim konceptom spisali tudi vodnik po slovenski prestolnici.

Pozoren bralec bo zaman iskal namige in fotografije številnih prostorskih spodrsljajev, ki jih je moral v minulih letih pretrpeti Maribor. Tudi sledi klavrnega propadanja javnega prostora v njem skorajda ni.

Arhitektka Pogačarjeva kakopak ni ena izmed tistih oseb, ki bi z rožnatimi očali hodila po svojem mestu. Še kako jo jezi, ker mariborski prostor ni tako urejen, kot bi si zaslužil. "Vendar smo se pri snovanju vodnika zavestno odločili prikazati vse pozitivne strani Maribora in ga narediti prijetnejšega," se nasmehne, "res pa je bilo zahtevno narediti estetsko sliko trga, ki je podnevi bolj podoben bojnemu polju."