Iz že objavljenih podatkov lahko vidimo, da med večjimi svetovnimi podjetji približno 67 odstotkov vseh dosega boljše dobičke, kot so bila pričakovanja analitikov. Podatki o prodaji so nekoliko slabši, saj le 46 odstotkov podjetij presega pričakovanja analitikov. Največ negativnih presenečenj je bilo denimo v ZDA v sektorju informacijske tehnologije, pa ne toliko zaradi slabega tretjega četrtletja kot zaradi znižane napovedi za naprej. Med večjimi podjetji sta tako vlagatelje razočarala Intel in IBM, ki vidita upočasnjevanje prodaje klasičnih računalnikov oziroma strojne opreme predvsem zaradi vse večje popularnosti tabličnih računalnikov. Iz njihovih izjav je bilo zaslediti tudi nekaj dvoma, da bo Microsoftu z začetkom prodaje Windows 8 uspelo spodbuditi prodajo računalnikov.
Poleg objav poslovnih rezultatov, ki za zdaj še dokaj dobro izpolnjujejo pričakovanja investitorjev, so v zadnjem obdobju investitorje razveseljevale tudi objave makroekonomskih podatkov. Ti kažejo, da ni inflacijskih pritiskov, da prodaja v ZDA postopno narašča in da se izboljšujeta nepremičninski trg in trg dela v ZDA.
Vse to je ob odsotnosti novih gospodarskih in političnih pretresov v Evropi pripeljalo do povečanega optimizma na borznih trgih, ki so v primeru ZDA in evropskih trgov tik pod letošnjimi vrhovi. Dobra rast borz v ZDA je pogojena z relativno boljšimi gospodarskimi kazalniki glede na preostali razviti svet, rast borz v Evropi pa je predvsem posledica začasne umiritve krize. V ospredje so spet prišla vrednotenja evropskih podjetij, ki kažejo na precejšnjo podcenjenost delnic v primerjavi z zgodovinskimi nivoji ali z drugimi regijami.
