Pucihar je zanjo aranžiral 18 skladb, ki jih je izbral po lastni presoji, izbiral po malce bolj obrobnih pokrajinah, nato pa jih razvrstil v sklope - Prekmurje, Koroška, Rezija... "Zgolj cedeja ne bi izdajal, v povezavi s knjigo pa se mi je zdela ta ideja odlična," pravi skladatelj, ki se je zgledoval po francoskem prevodu podobne knjige Najlepše uspavanke sveta. H knjigi je povabil Dušico Kunaver, da je vsaki ljudski pesmi pridala obrazložitev, Damijan Stepančič je dodal ilustracije, spremno besedo pa je prispeval Mitja Gobec.
Odlični izvajalci so poustvarili ljudske pesmi, ki ohranjajo značilna narečja in zapisane melodije. Snemali so v Slovenski filharmoniji in Kristalni dvorani v Škofji Loki, sodelovali pa so vokalistka Mia Žnidarič, več mladih pevcev iz Perpetuuma Jazzile, Zbor sv. Nikolaja Litija z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič, Godalni kvartet Accademia, Katice, Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, Vokalna skupina Chorus '97 z zborovodkinjo Lauro Winkler ter solisti Miroslav Božič, Jošt Drašler, Dejan Ružak, Miloš Mlejnik in Blaž Celarec. Knjiga je izšla v slovenskem in angleškem jeziku (prevedel jo je Arven Šakti Kralj Szomi).
Se splača pisati knjige na temo glasbe?
Odvisno je od tega, kaj založiš. Danes prodaja cedejev upada, mislim pa, da bo knjiga vedno šla v promet, sploh če je kakovostna. Veliko je malih založnikov in samozaložnikov, vsak samozaloži svojo idejo, kar je prav, če pa sem odkrit, niti nisem razmišljal o zaslužku in mi je resnično v interesu, da se ljudska pesem širi.
Imate že nekaj avtorskih cedejev, s skupino Quartettulipan, s soprogo flavtistko Ano Kavčič Pucihar, z Mirom Božičem, pa projekt Bachology Quartet z Boštjanom Gombačem, Žigo Golobom in Krunoslavom Levačićem. Toda v mednarodni prostor ste prodrli s skladbami za flavto, kajne?
Imam dve zelo uspešni notni izdaji s cedejem, bogato ilustrirani in namenjeni mladim flavtistom - Flavta se igra in Lunina čarobna flavtica, katere nadgradnja je tudi plesna predstava, ki je v Škofji Loki doživela že dvanajst ponovitev za šole in vrtce. V Kamniku bodo letos postavili novo baletno koreografijo pod vodstvom Ane Trojnar. Veliko zanimanje za moje skladbe se kaže v Franciji, kjer nekatere skladbe iz zbirke Flavta se igra uvrščajo med izpitno literaturo na vedno več glasbenih konservatorijih. Vse več zanimanja je tudi v Nemčiji, Švici, Avstriji in ZDA, kjer se pogovarjam o premieri plesne predstave na Univerzi Boise v Idahu.
Včasih se kar čudim, kaj v slovenskem prostoru ima podporo in kaj ne - kot da kakovost ne bi imela kaj dosti pri tem. Zato sem sklenil, da se s tem pojavom ne bom preveč ukvarjal in svoje moči raje usmerjam v komponiranje, tako za slovenske kot tuje glasbenike. Odziv najmlajših flavtistov in njihovih učiteljev na moje skladbe mi daje veliko zadovoljstva in elana za prihodnje kompozicije.
Kaj pritegne otroke v vaših skladbicah?
Glasbeni jezik, ki ga uporabljam, je zelo blizu otrokom. Ko slišijo to glasbo in je zraven ritem, si melodijo takoj zapomnijo. Z glasbeno izobrazbo vsak otrok zelo pridobiva na splošni izobrazbi, vadenje prinaša tudi disciplino. V mojih notah so tehnične prvine skrite in jih usvojijo mimogrede, vsekakor drugače kot skozi včasih dolgočasne etude.
S soprogo Ano, ki je magistrirala prav iz poučevanja flavte za začetnike, bova prihodnje leto izdala učbenik Šola za flavto. Njen sistem poučevanja je tak, da se otrok skozi igro uči pomembnih prvin dihanja, vzpostavitve tona, pravilne drže, tehnike prstov. V eni skupini naenkrat poučuje do štiri učence, kajti štirje se hitreje učijo kot en sam, ker se učijo tudi drug od drugega. Uči v glasbeni šoli v Škofji Loki, ima pa tudi samostojne delavnice po šolah.
Ali šole dovolj senzibilizirajo otroke za kakovostno glasbo?
Kolikor vidim, je to najbolj odvisno od zborovodje oziroma učitelja glasbe. Če jih učitelj zna pritegniti, otroci aktivno sodelujejo. Danes ima generacija rada glasbo iz Harryja Potterja in podobne instant uspešnice. To potegne za sabo tudi dejstvo, da se učence lažje motivira na to temo, s čimer ni nič narobe, če otroci lepo in z veseljem pojejo. Knjiga Pojdi z menoj - s pesmijo po Sloveniji je namenjena tudi otrokom, z željo, da bi jim približal slovensko ljudsko pesem.
Kako pravilno pristopiti, da otrok razvije vse svoje glasbene potenciale?
Sam talent je dober začetek, ključno pa je, kako ga razvijamo. Izjemnega pomena pri tem je naravnanost do dela, do razvijanja svojih danosti, ki jo otroku predajo starši, učitelji in okolje. V naši kulturi mnogo prevečkrat trčimo ob oznako, da je nekdo izjemno, drugi pa premalo talentiran. In take nalepke zaznamujejo posameznika. Takšne oznake so škodljive! V tem kontekstu se trud, ki ga posameznik vloži v neko delo, razume kot znamenje, da nekdo pač ni dovolj "talentiran" in se mora zato bolj truditi. Pot do doseganja ciljev pa je vedno povezana z usmerjenim in natančnim delom.
Otroku, katerega potenciale želimo razviti, moramo pokazati, kako se učinkovito učiti, vaditi, razporejati čas med počitkom in delom, med razvedrilom in aktivnim športnim udejstvovanjem. Zelo pomembno je, da otroka spoštujemo in vedno pohvalimo njegov vloženi trud, kakršne koli so že njegove sposobnosti. Eni so v dojemanju hitrejši kot drugi, prav vsakdo pa lahko postane boljši.
