Najbolj vroča tema kolesarstva je razkritje dokumentov USADA. Večino ljudi poznate, vas niso omenili. Kakšen je vaš pogled?

To, kar se dogaja te dni, je velik šok za kolesarstvo. Papirjev nisem bral, sem pa vse drugo spremljal po spletu. V ozadju je ogromno denarja. Mogoče je še kaj. Če je kaj takega res, to ni dobro za kolesarstvo. Nihče več nikomur ne verjame. Ne smemo pa si zatiskati oči, če je kdo kriv. Zase vem, da od leta 2006, ko sem prišel v Discovery, niti enkrat nisem imel občutka, da se kaj "dela" v ekipi. Nihče ni ničesar omenjal, nihče ničesar razlagal.

Občutek je, da so iskali tudi vas in vam podobne talente, da so ohranjali ugled.

Nisem imel tega občutka. Nisem zasledil, da bi takrat, ko sem bil v ekipi, počeli kaj takega. Bomo videli, kako se bo končalo.

Trenutek, ki ste si ga najbolj zapomnili v sezoni.

(premišljuje) Vožnja v Pariz na Tour de Franceu. To olajšanje, ko si enkrat uspešno na cilju.

Kako bi ocenili sezono? Po statistiki spletne strani Cycling ranking je to vaša druga najboljša sezona doslej.

Sezona ni bila slaba. Verjetno je bila res boljša le tista leta 2010. Vendar se je začela slabo, zelo slabo. Francoski Tour kot vrhunec je bil dober, ne pa odličen. Pričakovanja so bila velika, posebno v prvem delu. Napako pa sem naredil sam, ker sem januarja in februarja preveč treniral, marca pa sem bil "skurjen". Ker so si dirke sledile druga za drugo, je bilo premalo premora, da bi si opomogel. Dobro je bilo vsaj to, da sem zmagal etapo Po Kataloniji. Sreča v nesreči pa je bila, da sem po padcu na Baskiji odšel domov in imel malo več časa za počitek in potem je šlo na bolje.

Na spletnih forumih vam očitajo nenapadalnost.

Vsaka kritika je dobrodošla. Vse pa seveda sovpada z rezultati. Na spletu je to seveda poznan pojav provokacij, kritike zafrustriranih. Na Touru nisem želel ničesar tvegati, brezglavo napadati. Prvič sem dobil priložnost, da vozim zase. In moral sem ugotoviti, ali sem sploh sposoben dirkati tritedensko dirko. Če bi napadal, tvegal, bi mogoče profitiral ali pa pogorel. Moj cilj je bil optimalno slediti najboljšim. Zdaj vem, da je Tour lahko prioriteta. Dobil sem potrditev, da sem lahko visoko v skupni razvrstitvi. Mislim, da sem pametno dirkal in bom v prihodnje lahko tudi drugače, napadalno.

Bi se na olimpijskih igrah, na cestni dirki, dalo narediti kaj več?

Vedel sem, da bo Vinokourov poskušal z napadom. Nisem pa vedel, kje. Prvič mu ni uspelo in prepričan sem bil, da bo to kilometer, dva pred ciljem. Na žalost je napadel prej in na žalost nisem bil zraven. Počutil sem se dovolj močnega, da bi šel zraven, če bi bil za njim na obročniku.

V tej sezoni ste imeli ob vsem neverjetno število padcev na dirkah.

Včasih se stvari ne pokrijejo, drugič gre vse kot po maslu. Veliko se potem dogaja v glavi. Letos sem imel veliko smole, a bi je lahko imel še več. Ob padcu na Touru bi se lahko polomil, tako da sem imel srečo, da sem lahko končal. Tudi ob koncu sezone v Kanadi sem padel. Bil sem dober, na dirki sem imel visoke cilje, vendar sem v zadnjem krogu padel. Še na svetovnem prvenstvu sem mislil, da sem dober, a posledice zlomljenega rebra, vremenske razmere na kronometru in ponesrečena cestna dirka so mi pokvarile načrte. Na kronometru tudi noge niso bile prave.

Imate v glavi že sezono 2013?

Načeloma vozim Tour. Šef Martinelli mi je dejal, naj predlagam dirke, na katerih bi vozil, in se bomo potem skupaj odločili. Zagotovo ne bom imel 75 tekmovalnih dni kot letos. Rad bi manj dirkal, čeprav se bo težko odločiti. Že v začetku sezone želim doseči dober rezultat, da bom miren za naprej. Samozavest je pomembna. Moja želja je raje nastopiti na Tirreno-Adriatico kot pa na stresni dirki Pariz-Nica. Le še Tour je bolj stresen.

V ekipi Astana je kar nekaj sprememb. Prišel je tudi Fuglsang. Bo Vinokourov odslej uradno veliki šef?

Mislim, da te spremembe ne bodo vplivale name. Fuglsang bo želel dirkati na Touru, a s tem bo ekipa le močnejša. Danec ne bo konkurent. Kdor bo boljši, za tistega se bo delalo. Tudi Vino je bil kot menedžer v ozadju že doslej, zato večjih sprememb ne bo. Prvi skupni trening imamo novembra, decembra bo predstavitev v Kazahstanu. Zase vem, da januarja in februarja ne smem tako intenzivno trenirati.

Eden vaših nadrejenih je tudi Gorazd Štangelj, eden športnih direktorjev v Astani. Pred časom je dejal, da morate tudi sami več storiti, da boste imeli več pomočnikov.

Ni moj način, da bi nekomu odgovarjal prek medijev. Vem, kaj sem sam letos naredil zase in za ekipo. Ne bom pa lezel nekam ali bil zahrbtnež, da bi bilo drugače. Jasno je, da v tako veliki ekipi z 28 kolesarji ne moreš biti vsem blizu. Priznam pa, da bi lahko bil bolj diplomatski. Zdaj vem, kako ekipa diha in bo lažje. In vem tudi, da je bila zamenjava ekipe pravilna odločitev. Da sem dobil priložnost, da dirkam zase.

Zdi se da ste zadeli na loteriji, glede na to, kar se je letos dogajalo v ekipi RadioShack. Pred sezono se je zdelo, da so sanjska ekipa, pa so delovali kot razglašen orkester.

Velikokrat se pokaže, da ko je preveč šampionov in interesov na kupu, zadeve ne funkcionirajo. Tudi z vodenjem so imeli težave. Ko ni avtoritete, se domine lahko začnejo podirati in rezultatov ni. Tudi iz lastnih izkušenj vem, da igra denar majhno vlogo pri tem. Dobra plača še ne pomeni dobrega dirkanja. Mnogo več odtehta vzdušje v ekipi, sožitje. Motiv, da greš rad na dirko, dobra komunikacija...

Bilo je čutiti, da vam je bil v ekipi Borut Božič največja opora, posebno na Touru.

Mnogi vse gledajo skozi rezultat, ne pomislijo ali vedo pa, da je veliko dela in garanja tudi drugod. In da zaradi tega Borut nima takih uspehov. Borut je bil vedno pravi pomočnik. Prvih deset dni na Touru sploh. Nerealno bi bilo pričakovati, da bi še sam naredil kaj velikega. Poleg tega je imel veliko smole skozi sezono. Podredil se je ekipi, ker ni želel nesoglasij in ustvarjati slabega vzdušja. Mogoče bi bolje prišel skozi, če bi se večkrat potegnil zase.