Podobno menijo mnogi drugi prebivalci Šaleške doline, ki razočarano ugotavljajo, da so ponujene spremenjene rešitve za hitro cesto od juga Velenja do juga Slovenj Gradca, ki jih je predstavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, še slabše od vseh prejšnjih.

Naravnost šokirani pa so nad najnovejšo različico trase prebivalci Konovega, Škal in Stare vasi, čeprav so projektanti pri umeščanju upoštevali številne pripombe, ki so jih dali tako prebivalci kot tudi občina. Krajevno skupnost Škale bi nova trasa dobesedno razpolovila, bistveno bi posegla v kakovost bivanja tudi v krajevni skupnosti Konovo. "Menimo, da je za to traso obstajal neki višji interes, saj takšne, kot je predlagana zdaj, nikoli doslej nismo obravnavali," meni Peter Geršak. Drago Potočnik pa je dejal, da bolj, ko se trasa pomika, več je ljudi, ki z njo niso zadovoljni oziroma so zaradi nje prizadeti. "Če bo šlo tako naprej, ceste tako ali tako nikoli ne bomo imeli," pa menijo tisti, ki se zavedajo, da je hitra cesta, ki jih bo pripeljala do avtoceste, nujna, saj cesta v stanju, kakršnem je trenutno, zavira celoten gospodarski razvoj te doline, pa tudi Koroške.

Med jezeroma predrago

"Občutek imam, da iščemo nove in nove predloge, izgubljamo čas ter zavlačujemo, ker nimamo denarja, niti nimamo pojma, kje bi ga dobili. Nekdo bo enkrat rekel, da se tako ali tako nismo mogli nič zmeniti, zato ceste pač ne bo. Verjemite, to bi nekaterim zelo ustrezalo," še meni Vučina. Da to ni to, kar so si v Velenju želeli, trdi tudi velenjski župan Bojan Kontič. "Mi smo si želeli, da bi projektanti zelo resno proučili možnost, da bi hitra cesta potekala po nasipu med obema jezeroma, Velenjskim in Škalskim, pa so to brez nekih tehtnih argumentov zavrnili, in mislim, da te pobude tudi niso vzeli resno, niti je niso obravnavali," pravi Kontič. Po njegovem je tudi zanimivo, da je cesta od Velenja do Slovenj Gradca tik pred tem, da gre v vladno proceduro, nič pa ni znanega, kje bo šla cesta pred njo in po njej. "Mislim, da so vsi datumi, ki jih vlada ob raznih obiskih napoveduje, precej optimistični. Poleg tega očitno nikogar več ne zanima razvoj Zgornje Savinjske doline in vse kaže, da ne gre več za razvojno os, temveč le povezovalno cesto, po kateri bo Šaleška dolina bliže Avstriji kot našemu avtocestnemu križu," še dodaja Kontič. "Ljudem je treba iskreno povedati, da trasa po nasipu med jezeroma ni sprejemljiva. Je sicer tehnično možna, a cenovno predraga. Zato smo nov priključek vrisali v Škalah, planirali pa tako, da smo čim manj posegali v rekreacijske in kmetijske površine, nekaj sprememb je tudi pri elektrovodu, pa pri Škalski cesti, kjer se s traso umikamo hišam," je našteval razloge za najnovejše popravke odgovorni projektant Andrej Jan.

Gospodarstveniki opozarjajo na posledice

Dejansko mnoge še vedno bolj kot cesta med Velenjem in Slovenj Gradcem zanima, kje bo priključek hitre ceste na avtocesto med Koprom in Šentiljem, saj je znano, da naj ne bi bila več aktualna niti priključek v Šentrupertu zaradi številnih nasprotovanj Civilne iniciative iz Braslovč, niti priključek v Arji vasi, za katerega se sicer zavzemajo gospodarstveniki iz Celja in okolice. Po najnovejših informacijah naj bi se stroka nagibala k temu, da bi bil lahko priključek v Podlogu pri Šempetru. A Kontič meni, da bi lahko bila tudi ta različica zaradi hribovitega terena draga, odzivov ljudi pa še ni, ker niti ne vedo, kje naj bi cesta bila. Minuli teden so o predlagani trasi razpravljali tudi člani Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice in se zavzeli za varianto severnega dela trase tretje razvojne osi, ki bi lahko bila zgrajena v najkrajšem možnem času, če bi obveljala najnovejša trasa, ki Zgornjo Savinjsko dolino odmika, pa so predlagali, da bi za to dolino zgradili vsaj priključek. Tako ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača kot predsednika vlade Janeza Janšo so opozorili, da imajo gospodarski subjekti v tej dolini vedno večje logistične težave, zato nekateri že napovedujejo selitev proizvodnje.