Milanović se je tako odzval na izjave politikov iz nekaterih evropskih držav, ki so kritično ocenjevali pripravljenost Hrvaške za polnopravno članstvo v EU. Poudaril je, da je država že zdaj "skoraj pripravljena", do načrtovanega datuma vstopa v EU, 1. julija 2013, pa bo "popolnoma pripravljena".

Po njegovem mnenju so bile nekatere izjave, ki jih je bilo slišati o izpolnjevanju hrvaških nalog za članstvo v EU, "strankarsko zaznamovane", nekatere pa posledica "malo slabšega poznavanja snovi in potrebe po osebnem pozicioniranju na nacionalni politični sceni".

Kot je dodal, s takšnimi političnimi razlogi Hrvaška nima nobene zveze, kot je nimajo tudi njeni resnični rezultati na poti v EU. Milanović sicer ni poimensko navedel držav, je pa dejal, da so s samega vrha oblasti "neke države" prihajale popolnoma nasprotujoče izjave.

Na Hrvaškem so sicer v preteklih dneh najbolj odmevale besede predsednika nemškega zveznega parlamenta Norberta Lammerta, češ da Hrvaška ni še pripravljena na članstvo. Kasneje je nemška vlada sporočila, da hrvaško članstvo ni vprašljivo, če bo država izpolnila vse pogoje za vstop.

Senčar: Hrvaška ne more prezreti Lammertovega opozorila

Oceno predsednika bundestaga Norberta Lammerta, da Hrvaška še ni pripravljena na vstop v EU, gre razumeti kot resno opozorilo "velike botrice" v hrvaškem pristopnem procesu, ki je Zagreb ne more prezreti, je na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko ocenil državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

Po Senčarjevih besedah gre Lammertove besede razumeti kot prijateljsko opozorilo članice EU, ki je Hrvaška ne more ignorirati, ki je precej resno in je na hrvaški strani prineslo določeno zadrego.

"Mi se na nek način strinjamo, da je opozorilo smiselno," je Senčar še dejal na seji OZP ter omenil, da tudi Evropska komisija sama navaja, da na katerih področjih Hrvaška še mora pospešiti delo.

Na vprašanje predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi), ali bi Lammertova izjava utegnila vplivati na dodaten razmislek članic, ki še niso ratificirale pristopne pogodbe, pa Senčar meni, da verjetno, a so to ugibanja. Je pa omenil, da bo komisija spomladi prihodnje leto objavila še zadnje poročilo o uresničevanju hrvaških zavez na poti v unijo.

Poslanca Sama Bevka (SD) je zanimalo vprašanje prevzema veleposlaniške rezidence nekdanje SFRJ v Rimu. Kot je dejal Senčar, je ta nepremičnina v skladu z dogovorom iz leta 2006 pripadla Sloveniji in bi morala biti izročena do konca avgusta 2011. Vendar se to ni zgodilo zaradi različnih pogledov na to, kaj vse pripada sami nepremičnini.

Srbiji je potrebno izdati račune za najemnine

Slovenija je med vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, kakšne so dejanske meje pripadajoče parcele, pri čemer pa srbska stran navaja drugačne podatke. Po Senčarjevih besedah je treba te zadeve razjasniti, v vmesnem času pa Slovenija izdaja srbski strani račune, ki ustrezajo najemnim stroškom. Ti znašajo okoli 40.000 evrov na mesec.

Poudaril je še, da je prevzem rezidence v interesu Slovenije, ki pa dokončne odločitev o tem, ali se bo odločila za prodajo ali prevzem za trajno uporabo, še ni sprejela.

Mitja Meršol (PS) se je pozanimal o analizi posledic ukinjanja slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu, pri čemer je Senčar pojasnil, da ta proces še poteka in da analize še ni.

V nadaljevanju je OZP pozornost namenil razpravi o različnih pobudah. Med drugim so poslanci podprli pobudo za odpoved konvencije o Centru JV Evrope za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, pa tudi pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Srbijo o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov.