Kot je ob tej priložnosti dejala predsednica Arhivskega društva Slovenije Gordana Šövegeš Lipovšek, so se že naši predniki zavedali pomembnosti ohranjanja pisne kulturne dediščine, o čemer pričajo številne ohranjene pergamentne listine in dokumenti pomembnih srednjeveških trgov. Opozorila je, da bo arhivskega gradiva vedno več, prostorska stiska pa je že sedaj povsod velika, ter izrazila zaskrbljenost nad prihodnjimi meseci, ko se bodo razmere v slovenskih arhivih poslabšale, saj tudi ti ne bodo izvzeti iz vladnih varčevalnih ukrepov.
France Štukl je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo prejel za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine, posredovanja le te javnosti, strokovnega izobraževanja ter večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije, je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Štukl je celotno poklicno pot namenil zbiranju, urejanju in objavljanju arhivskega gradiva. V času službovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana je bil 20 let edini arhivist, ki je skrbel za varovanje, ohranjevanje in popularizacijo arhivske dediščine na škofjeloškem področju, nato pa vodja oddelka in pozneje samostojne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki. V tem času je prevzel več kot 500 tekočih metrov arhivskega gradiva, ga strokovno uredil in oblikoval preko 300 arhivskih fondov. Za večino teh fondov je izdelal arhivske popise in inventarje, od katerih so nekateri še vedno v uporabi.
Kot piše v utemeljitvi, velja izpostaviti še vzpostavitev arhivske službe med ustvarjalci na terenu, v arhivu pa je Štukl svoje strokovno znanje ves čas prenašal na mlajše kolege. Postavil je tudi temelje za kasnejše evidentiranje arhivskega gradiva freisinških gospostev na slovenskih tleh. Njegova bibliografija obsega sedem samostojnih knjižnih monografij ter preko 170 drugih bibliografskih enot.
Bojan Cvelfar je Aškerčevo priznanje prejel za prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju uveljavljanja svetovnih arhivističnih smernic v slovensko arhivsko prakso. Cvelfar je bil v letih 2008 do 2012 dejaven pri zasnovi, organizaciji in izvedbi Vzajemnega arhivskega informacijskega sistema slovenskih regionalnih arhivov SIRAnet.
Kot vodja in koordinator strokovne skupine za določitev standardiziranih zapisov in VISRAS je poskrbel za oblikovanje in formalizacijo osnovnih pravil popisovanja v skladu z mednarodnimi arhivskimi strokovnimi standardi v okviru sistema SIRAnet ter si prizadeval za implementacijo pravno-formalnih ter tehnološko-informacijskih pogojev za izvajanje teh aktivnosti zlasti v regionalnih arhivih. Rezultati njegovih prizadevanj so zlasti v zadnjem dveletnem obdobju vidni v poenotenju različnih praks popisovanja arhivskega gradiva v slovenskih arhivih ter v izgradnji in uporabi vzajemnega arhivskega informacijskega sistema SIRAnet.
Arhivsko društvo Slovenije Aškerčevo nagrado in priznanja za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti podeljuje bienalno od leta 2002, in sicer ob dnevu slovenskih arhivov 20. oktobra. Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in priznanj za leto 2012 je pregledala osem predlogov za nagrade in priznanja.
