Večji del prejšnjega stoletja so podjetja gradila svoj uspeh in konkurenčno prednost na t.i. zaprtem tipu inovacij, po katerem podjetje razvija, generira in komercializira ideje samostojno, vlaga v lastne laboratorije in oddelke za raziskave in razvoj ter 'skriva' svojo intelektualno lastnino pred okoljem.

Vendar se poslovno okolje spreminja, življenjski cikel proizvodov pa drastično krajša. Globalizacija, vse večja dosegljivost informacijskih virov, večja mobilnost delovne sile in ostali dejavniki še dodatno krepijo pomen ustvarjalnosti, učenja, fleksibilnosti in interdisciplinarnosti, ravno to pa je ključna prednost modela odprtih inovacij.

Prof. Henry Chesbrough, Univerza Berkeley, ločuje med tema tipoma modelov inoviranja s pomočjo enostavne primerjave. Vodilo podjetja, ki se poslužuje zaprtega tipa inovacij, je 'Vsi pametni ljudje delajo za nas', medtem ko odprto inoviranje že vsebuje zavedanje 'Vsi pametni ljudje ne delajo za nas', in ravno na tej točki gradi svojo konkurenčno prednost.

Nov pristop središči na sodelovanju podjetij z različnimi deležniki: kupci, dobavitelji, univerzami, raziskovalnimi institucijami, konkurenti itd. Prof. Henry Chesbrough, idejni oče koncepta odprtih inovacij pravi, da je trend jasen: »Nobenega dvoma ni več, da so (ali bodo) vse industrije pričele uporabljati odprte inovacije, če bodo želele uspeti.«

Model odprtih inovacij je že zasidran v visokotehnoloških panogah (telekomunikacija, IT, farmacija, biotehnologija), avtomobilski industriji, zdravstvu, bančništvu; dober primer je tudi praksa Hollywooda, ki ima dolgo in bogato tradicijo tovrstnega dvosmernega toka idej.

“Vsaka natakarica je potencialna igralka, vsak skrbnik parkirišč že piše scenarij svoje filmske uspešnice,« ponazarja prof. Chesbrough in tako razlaga legendarno mobilnost delovne sile, ki že desetletja skrbi za neprekinjen dotok idej in virov preko mreže, ki jo tkejo igralci, producenti, uredniki, agencije za iskanje talentov, scenaristi, gledalci itd. Sicer pa so najbolj znani primeri podjetij, ki delujejo po načelih odprtih inovacij: Apple, Protector&Gamble, IBM, Cisco, Nokia.

 »Znanje in inovacije so ključ do uspeha, do prepoznavnosti in do ustvarjanja večje dodane vrednosti. Ob 20. letnici podjetja Studio Moderna smo zato se odločili, da sredstva za obeležitev tega dogodka namenimo znanju in da to znanje delimo tudi z izven našega podjetja, kar je tudi v duhu s konceptom odprtih inovacij,« je o povabilu avtorja odprtih inovacij v Slovenijo povedal Sandi Češko, predsednik uprave poslovnega sistema Studio Moderna, ki bo skupaj z Jožkom Gruškovnjakom iz Cisca in Wilfriedom Grommenom iz HP sodeloval tudi na okrogli mizi, kjer bodo delili izkušnje z modelom odprtih inovacij.