Po njegovem mnenju bi morali zaostriti možnosti za razpis, ne pa, kot je predvideno, predpisovati, koliko volilcev se mora referenduma udeležiti, da bi bil izid veljaven. 50 poslancev, ki so podpisali ta predlog ustavne spremembe, meni, da bi se za veljavnost odločitve referenduma moralo udeležiti vsaj 35 odstotkov volilcev.

Prevedeno v številke: približno 600.000 volivcev. Če bi vsaj polovica zakon, o katerem se na referendumu odloča, podprla, bi ta obveljal. Enako tudi, če na volišča ne bi prišlo najmanj 35 odstotkov volilcev. In obrnjeno, zakon bi padel, če bi na referendumu ob najmanj 35-odstotni udeležbi več kot polovica volivcev glasovala proti zakonu.

Kvorum da, a kolikšen?

Tako udeležbo so doslej od 16 zakonodajnih referendumov doživeli le trije: trojni referendum o novem volilnem sistemu, o Zavarovalnici Triglav (referendum je bil izveden skupaj z volitvami predsednika republike) in o arbitražnem sporazumu. Če bi bil torej takšen kvorum že uveden, ne bi padli ne pokojninska reforma, ne zakona o preprečevanju dela na črno in o malem delu, ne zakon o RTV in tako naprej.

V NSi bi popustili le, če bi državni zbor v zakonu o referendumu določil, da je za pobudo za razpis referenduma treba v enem tednu zbrati najmanj 10.000 na upravnih enotah overjenih podpisov volilcev. Zdaj je ta prag pri 2500 podpisih, ki jih ni treba overiti. Toda NSi ima zgolj 4 poslance, zato je usoda tega predloga predvsem v rokah velikih treh strank, ki pa še skrivajo karte. Oziroma imajo pomisleke, kot so povedali njihovi predstavniki v ustavni komisiji. Tako bi denimo v Pozitivni Sloveniji raje podprli predlog profesorja ljubljanske pravne fakultete in najbrž najboljšega poznavalca referendumskih ureditev pri nas Igorja Kaučiča. Kaučič meni, da bi bilo pametno namesto potrditvenega uvesti zavrnitveni referendum. Logika gre približno takole: referendum navadno predlagajo tisti, ki zakonu nasprotujejo, in če bi bilo teh na referendumu več kot na primer 30 odstotkov vseh volilcev (približno 500.000), bi zakon padel, drugače pa bi obveljal. Nekaj podobnega poznajo na Danskem in Irskem.

Sumljivi "prepovedani" referendumi

Vendar kvorum ni najtrši oreh predvidene spremembe ustavne ureditve referenduma, kar bo pokazala že današnja javna predstavitev mnenj v državnem zboru. Še bolj se stranke strinjajo s predlogom, da bo poslej referendum lahko zahtevala le večina v državnem zboru in 40.000 volivcev s podpisi. Da se torej odpravi možnost, da referendum zahteva že tretjina poslancev ali državni svet. Očitno bo najtežje zbrati potrebno dvotretjinsko večino za prvi odstavek predlaganega novega 143. člena ustave. Ta med drugim določa, da se referenduma ne sme razpisati "o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna, ter o zakonih, ki imajo vpliv na druge javno finančne odhodke in poroštva".

V strankah večinoma menijo, da je prepoved zastavljena preširoko. Da jo bo, kot tudi nekatere druge predloge, treba obrusiti, kot je dejal Borut Pahor (SD). Kako obrusiti, doslej še niso povedali. Morda bodo stališča bolj jasna danes na omenjeni predstavitvi mnenj. Največjo podporo čim širši omejitvi razpisovanja zakonodajnih referendumov je pričakovati od SDS, ker je ta omejitev zelo podobna posledici vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Po svoje gre za politični paradoks, kajti prav SDS je še donedavna brezkompromisno nasprotovala vsaki spremembi referendumske ureditve. Pristajala je le na uvedbo tako imenovanega referendumskega dne enkrat na leto. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je na primer še pred dvema tednoma protestiral, ker so drugi omenjali, da je bil referendum doslej pogosto zlorabljen za ozke strankarske cilje.

Čakajoč na mnenja izbranih strokovnjakov

Če stranke danes na predstavitvi mnenj še ne bodo razkrile svojih stališč, se temu ne bodo mogle izogniti čez dva tedna, ko bo ustavna komisija morala oblikovati stališča k predlogu za spremembo 143. člena ustave. Še bolj pa seveda, ko bo prišel čas dokončne odločitve državnega zbora, ko bo treba za spremembo ustave zbrati dve tretjini glasov. Za zdaj se stranke izmotavajo, češ da je treba počakati na mnenje že ustanovljene strokovne skupine. V njej so dr. Matej Avbelj (predlagala ga je SDS), dr. Janez Čebulj (DL), dr. Tone Jerovšek (NSi), dr. Igor Kaučič (DeSUS), dr. Janez Pogorelec (SLS), dr. Ciril Ribičič (SD) in dr. Lojze Ude (PS), koordinator skupine pa je dr. Miro Cerar. Za zdaj je znano stališče dr. Kaučiča, da bi - če bo obveljala prepoved referenduma za zakone, ki imajo vpliv na javnofinančne odhodke ali poroštva - to skozi stranska vrata pripeljalo skoraj absolutno prepoved referendumov.