Zaradi sestanka socialnih partnerjev s predstavniki koalicije so pogajalci sicer včeraj opravili le splošno razpravo o reformi trga dela, konkretnih rešitev glede spornih vprašanj pa naj bi se zopet lotili v petek. Kljub temu je po pogajanjih predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko poudaril, da je predlagana reforma zanje nesprejemljiva, če bo v njej ostalo zniževanje pravic starejših brezposelnih. "Starejši brezposelni potrebujejo redno zaposlitev, ne pa začasnega in občasnega dela," je pojasnil in poudaril, da v noveli zakona o urejanju trga dela sploh ni pojasnjeno, kaj začasno in občasno delo sploh je. Tega bi sicer poleg brezposelnih lahko opravljali tudi upokojenci, toda v nasprotju z njimi bi brezposelni to obliko dela morali sprejeti, če bi želeli ohraniti status in pravice brezposelne osebe. Takšna dela naj bi sicer posredoval zavod za zaposlovanje, opravljala pa bi se prek napotnice.

Delodajalce pa bolj moti predlagani zakon o delovnih razmerjih, še posebej omejevanje agencijskega zaposlovanja in zaposlovanja za določen čas s kvotami. Temu, pa tudi krčenju razlogov, zaradi katerih bi bilo zaposlovanje za določen čas dovoljeno, ostro nasprotujejo in menijo, da bi bilo v takšnem primeru celo bolje obdržati sedaj veljavno zakonodajo.

Ta bi jim bila bolj po godu, četudi ministrstvo za delo poenostavlja postopke odpuščanja in povečuje fleksibilnost delovne sile v podjetjih. Po zadnjem predlogu namreč delodajalec ne bo več potreboval soglasja delavca za njegovo začasno premestitev na drugo delovno mesto v primerih zmanjšanega obsega dela na osnovnem delovnem mestu, začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu ali nadomeščanja začasno odsotnega sodelavca. Po novem delodajalcem tudi ne bo treba obveščati zavoda za zaposlovanje o prostih delovnih mestih, temveč bo zadoščala objava na spletni strani podjetja.

Če bo predlog ministrstva uveljavljen, bo prijava zaposlenega v evidenco iskalcev zaposlitve mogoča že v času trajanja odpovednega roka, pri čemer bo delodajalec moral zaposlenemu omogočiti iskanje nove zaposlitve vsaj en dan v tednu, a bo zaradi tega upravičen do povračila stroškov. S podelitvijo pristojnosti carinski upravi za nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno pa želi vlada okrepiti tudi inšpekcijski nadzor in omejiti nelojalno konkurenco oziroma sivo ekonomijo.

Čeprav je vlada prvotno načrtovala ukinitev plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo, je po burni reakciji sindikatov že v prvem osnutku reforme idejo opustila. Kmalu po začetku pogajanj se je odpovedala tudi enotni pogodbi za nedoločen čas, ki so ji - iz različnih razlogov - nasprotovali tako sindikati kot delodajalci.