Empirično raziskavo z naslovom Odnos do znanja v družbi znanja so na inštitutu izvedli od jeseni 2010 do 2012 na reprezentativnih vzorcih dijakov, sofinancirala pa sta jo ARRS in ministrstvo za izobraževanje. V treh študijah - predstavili jih bodo danes v Trubarjevi hiši literature - so raziskovalke in raziskovalci analizirali socialne predstave o znanju in znanosti med dijaki in študenti, spreminjanje odnosa do znanja med osnovnošolci na podlagi mednarodnih raziskav in pojmovanje znanja v šolskih dokumentih in učbenikih.

V prvi študiji so dr. Alenka Gril, Sabina Autor, Mojca Rožman in dr. Maša Vidmar preučevale odnos mladih do znanja v povezavi z izobraževanjem in poklicnimi izbirami ter odnos do znanosti. V raziskavi so sodelovali dijaki gimnazij, strokovno-tehniških in poklicnih šol ter študentje različnih smeri z ljubljanske, mariborske in primorske univerze.

Za znanje ni mar 15 odstotkom dijakov

Med dijaki so raziskovalke identificirale štiri različne tipe odnosa do znanja, med študenti pa tri. Pokazalo se je, da ima slaba tretjina dijakov pragmatičen odnos do znanja, dobra četrtina jih je motiviranih za izobraževanje, slab četrtina pa zavrača formalne vidike izobraževanja. 15 odstotkov dijakov glede znanja ni motiviranih. Pri študentih je 44 odstotkov vprašanih izrazilo motiviran odnos do znanja, dobra tretjina pragmatičnega, slaba petina študentov pa je izrazila "radoveden odnos" do znanja. Ti študentje visoko vrednotijo znanje, vendar pa so jim formalni vidiki znanja nepomembni. Po mnenju raziskovalk številčnost dijakov in študentov, ki imajo do znanja pragmatičen odnos, kaže, da se je pragmatizem kot vrednostna usmeritev, ki bolj ceni neposredno uporabnost kot temeljna znanja, že široko uveljavil tudi v izobraževanju.

Med ugotovitve, ki bi nas morale resno zaskrbeti, sodi podatek, da vsak sedmi dijak znanja ne ceni. Ceni ga dobra četrtina, več kot polovica dijakov pa se do pomena znanja ne opredeljuje. Med študenti je slednjih tretjina, dve tretjini pa znanje vrednotita pozitivno. Deleži dijakov z nespoštljivim ali indiferentnim odnosom do znanja dajejo slutiti, da se je stališče, da znanje ni več pogoj in merilo za uspeh v življenju, med mladimi že utrdilo. Vrednotenje znanja je povezano tudi z učno uspešnostjo. Dijaki z najvišjim učnim uspehom znanje cenijo ali pa se do pomena znanja ne opredeljujejo. Med slednjimi je, zanimivo, največ gimnazijcev. Večina dijakov poklicnih in strokovnih šol visoko ceni znanje. Raziskava je tudi pokazala, da se proti koncu srednje šole in še naprej krepi motiviran odnos do znanja, kar je seveda spodbuden podatek.

Petini študentov pomemben le razvoj medicine in tehnologije

V odnosu do znanosti so tako pri dijakih kot pri študentih raziskovalke prepoznale štiri tipe. Tudi tu so nekatere ugotovitve zaskrbljujoče. Kar 15 odstotkom študentov in 10 odstotkom dijakov znanost ni pomembna. Da je družbeno koristna, meni 43 odstotkov dijakov, dobra četrtina jih je prepričana, da znanost v družbi ni cenjena, petina dijakov pa je zaradi uporabnosti naklonjena razvoju tehnologije in medicine. Med študenti jih je tretjina prepričanih, da ima znanost svoje mesto v družbi, slabi petini je pomemben le razvoj medicine in tehnologije, družbeno koristna pa je znanost za dobrih 17 odstotkov študentov. V odnosu do znanosti je za marsikoga presenetljivo, da velik družbeni pomen znanosti pripisuje več dijakov (dve petini) kot študentov (ena petina). Znanost bolj negativno vrednotijo fantje, dijaki poklicnih in deloma strokovnih in tehniških šol ter tisti, ki si izbirajo bolj praktično naravnane poklice. Velik pomen temeljni znanosti pa (pričakovano) pripisujejo predvsem študentje humanistike in družboslovja in tisti z najboljšim uspehom. V oči bode tudi podatek, da je do uporabne vrednosti znanosti neopredeljenih več kot polovica študentov in kar dve tretjini dijakov. Po mnenju raziskovalk utegne razlog za to tičati v odsotnosti spoznavanja znanosti in njenih družbenih učinkov tako v srednješolskih kot univerzitetnih kurikulih.

Jutri bomo objavili, kaj je pokazala analiza trendov v odnosu osnovnošolcev do znanja v mednarodnih raziskavah in kaj analiza učbenikov.