Nakićenoviću je sicer grozila zaporna kazen od enega do osem let, na koncu pa jo je odnesel z enoletno pogojno zaporno kaznijo. V zapor mu torej ne bo treba, če v treh letih po pravnomočnosti sodbe ne stori novega kaznivega dejanja. Zagovornik Matej Perpar je že napovedal pritožbo na višje sodišče, tožilka Irena Primic Kožuh pa bo o tem še razmislila.
Pisali smo že, da so starši 2. aprila 2009 zvečer prihiteli v dežurno službo zdravstvenega doma na Vrhniki in potarnali, da se punčka slabo odziva in bruha. Zdravnika so opozorili, da je imela ob rojstvu podvojeno črevesje in da je za njo uspešna operacija. Namesto da bi otroka napotil na urgenco, jim je Nakićenović naročil, naj ga še naprej opazujejo, če se stanje poslabša, pa naj se vrnejo. Ko so se nekaj ur pozneje res vrnili, je bil dojenček v izredno slabem stanju in je nato umrl zaradi infarkta ozkega črevesja. Šlo je za primer tako imenovanega zavozlanega črevesja.
Preutrujen in s slušnimi težavami
Zdravnik je v svoj zagovor povedal, da mu je otrokova mati povedala za operacijo, a jo je napačno razumel, da je šlo za cisto na zunanji strani črevesja in da je bila narejena delna obstrukcija. Zagovarjal se je tudi, da je imel že takrat težave s sluhom, a se je tega zavedel šele pozneje. Pa še utrujen je bil in živčen, ker je popoldne že oddelal dve ambulanti. "Mati je bila razburjena in je veliko govorila. S svojim sluhom in znanjem slovenščine sem jo usmerjal s ciljnimi vprašanji. Razumel sem le dele stavkov, a tega takrat nisem vedel," je izjavil zdravnik, rojen v Črni gori. Ob tem je dodal, da dekletce takrat ni imelo povišane temperature, pulz je bil normalen, prav tako tudi dihanje, trebuh v spodnjem delu pa je bil mehak. Šlo je za netipične znake in bolezni ni prepoznal, pri čemer je zdravnik opozoril, da ima takšne znake ob tej bolezni eden na 500 otrok. "Šlo je za strokovno zmoto, verjetno bi večina zdravnikov ravnala enako kot jaz," je včeraj izjavil obtoženi. V zaključnem govoru je dejal, da sta njegovo življenje in poklicna pot za vedno zaznamovana ter da ni dneva, ko ne bi razmišljal, ali bi lahko ravnal drugače.
Tožilka je zahtevala dve leti zapora, pri tem pa opozorila še na dva primera Nakićenovićevega neustreznega zdravljenja. Leta 2009 je pacientu z bolečinami v trebuhu predpisal le zdravilo za lajšanje bolečin ketonal, kasneje pa se je izkazalo, da je imel vnetje slepiča tik pred izlitjem. V drugem primeru pa naj bi šlo za neustrezno ukrepanje v primeru pacientke, ki ji je na nogo padla steklenica in je hudo krvavela. Tudi v tej zadevi so Nakićenoviću očitali malomarno zdravljenje, a je med sojenjem tožilstvo odstopilo od pregona.
Posumiti bi moral na resno obolenje
Zagovornik Perpar je v zaključni besedi zahteval oprostilno sodbo in poudaril, da ni rečeno, da bi mala Katarina ostala živa, četudi bi zdravnik ukrepal tako, kot zdaj navaja tožilstvo. "Ukrepal je po svojem najboljšem vedenju in znanju," je dejal. Sodni senat pa na koncu ni podvomil o njegovi krivdi. Sodnica Lapova je razložila, da so starši zdravnika opozorili na dekličino prirojeno anomalijo v trebuhu in na operacijo, ki je sledila. To bi moralo pri zdravniku vzbuditi sum, da gre za resno črevesno obolenje in napotiti bi jo moral na urgenco, kjer bi izpeljali ustrezno diagnostiko - jo pregledali z ultrazvokom in rentgenom. Ker tega ni storil, je ravnal malomarno in s tem storil kaznivo dejanje. Na pogojno kazen pa so ga obsodili, ker so, tako pravi Lapova, prepričani, da bo to zanj zadostno opozorilo, da česa takega ne bo več ponovil.
