"Davek na finančne transakcije se dogaja. Devet se jih je zavezalo k pravičnosti. Kdo se bo še pridružil?" je danes na twitterju zapisal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Komisija bo naslednji korak predlagala kmalu," je še dodal.

Omenja se, da želi komisija predlog za uvedbo davka na finančne transakcije članicam unije predstaviti 13. novembra na naslednjem zasedanju finančnih ministrov EU, in da želi dogovor do konca leta.

Za uvedbo evropskega davka so se doslej uradno izrekle Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Avstrija, Slovenija, Grčija, Italija in danes še Španija. Podporo davku sta sicer minuli torek obljubili tudi Estonija in Slovaška.

Z evropskim davkom na finančne transakcije želijo oblikovalci evropske politike zagotoviti, da bi tudi finančni sektor prevzel pravičen del bremena pri reševanju krize, potem ko so bolne evropske banke dobile milijardne injekcije davkoplačevalskega denarja.

Za uvedbo davka v celotni EU je potrebno soglasje vseh članic

Po prvem predlogu Evropske komisije, ki je predvideval uvedbo davka v celotni uniji, bi bilo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.

Za uvedbo davka v celotni uniji je potrebno soglasje vseh članic EU, ki pa ga ni mogoče doseči. Najodločnejši nasprotnici sta Velika Britanija in Švedska, članici brez evra, ki trdita, da bo tak davek pregnal investitorje, če ne bo uveden globalno. Ta cilj je sicer za zdaj neizvedljiv, saj mu v ZDA nasprotujejo.

Zato sta Nemčija in Francija konec septembra pozvali k omejeni uvedbi tega davka. To je mogoče v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga predvideva pogodba EU v primeru, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje na tem področju.

Prvi korak je strinjanje devetih članic

Prvi korak za zagon tega mehanizma je, da se z okrepljenim sodelovanjem strinja najmanj devet članic unije. Te morajo komisiji to uradno sporočiti, nato ta njihovo pobudo preuči in se odloči, ali bo okrepljeno sodelovanje predlagala ali ne.

Če ga predlaga, kar v primeru davka na finančne transakcije ni pod vprašajem, na koncu o tem odločajo vse članice unije s kvalificirano večino, strinjati pa se mora tudi Evropski parlament.

Članice unije so se doslej za okrepljeno sodelovanje odločile na področju čezmejnih razvez in pri uvajanju enotnega evropskega patenta. Pri območju evra in schengnu ne gre za pravo okrepljeno sodelovanje na podlagi pogodbe EU.