Brane Šalamon

V zadnjem času, še posebej sedaj v času krize, je bilo tudi v politične razprave dobesedno vsiljeno razčiščevanje dileme o upokojencih kot bremenu družbe in o sprejemanju načela aktivnega staranja, kot ga od Slovenije zahteva EU. Ob tem so mnogi opozorili tudi na nepotrebne in za družbo škodljive zakonske ovire za ekonomsko delovanje upokojencev. Sedanji demografski razvoj kaže vrsto sprememb, predvsem je opazno podaljševanje življenjske dobe ob zmanjševanju števila prebivalcev v večini držav v svetu. Glavni razlog za ta razvoj so prenizka rodnost za obnavljanje prebivalstva, posledično hitro povečevanje starejšega in starega prebivalstva ter posledično pomanjkanje delovne sile ob hitrem odhodu srednje generacije iz delovnega procesa.

Problematika staranja prebivalstva v svetu sploh ni nova in je bila opazna že vse preteklo stoletje, vendar nanjo dolgo časa ni bil nihče pozoren. Ljudje živijo vse dlje in so tudi boljšega zdravja. Od leta 1960 do danes se je v Evropi življenje prebivalstva povečalo za kar osem let. V naslednjih štiridesetih letih naj bi se povečalo ponovno za pet let. O tem so veliko razpravljali tudi na minulem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, tradicionalnem dogodku, kjer so v ospredju sicer res starejši, čeprav smo z vsemi temi težavami povezani vsi, saj se tudi v Sloveniji pričakovana življenjska doba zanesljivo povečuje, ob nižanju natalitete pa se to skupaj odraža v staranju prebivalstva in posledičnem pomanjkanju delovne sile. Dr. Samo Zupančič, ki se je po upokojitvi aktivno vključil v reševanje teh zadreg pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je med tistimi slovenskimi seniorji, ki se tako ne počuti in poskuša vsem nam razložiti, da smo se znašli pred velikimi težavami še posebej takrat, ko govorimo o tem, da mora biti Slovenija dolgoživa družba, vendar si na koncu večina niti ne predstavlja, kaj to pomeni. "Tudi sam nimam uradne razlage. Pod dolgoživo družbo običajno razumemo družbo, v kateri so razmerja med mladimi, aktivnimi in upokojenimi prebivalci povezana in usklajena. Razvito je medsebojno sodelovanje in pomoč. Zaradi majhne natalitete in podaljševanja življenjskega pričakovanja ob razpadanju tradicionalne družine se pomembno spreminjajo določene življenjske norme in navade."

O sožitju

V zadnjem času je največja težava medgeneracijsko sožitje, ki ga v resnici ni. Zakaj ne in kakšno bi moralo biti?

"Zakaj ni medgeneracijskega sožitja? V Sloveniji se pojavljajo celo med mlajšimi intelektualci stališča, da je starejša generacija breme za družbo. Gre za nepoznavanje dejstev, čeprav so nekateri najglasnejši nasprotniki starejše generacije celo posamezni mladi univerzitetni učitelji. Ne glede na to splošno mnenje je pri nas ogromno medgeneracijskega sodelovanja in pomoči predvsem v okviru družine in humanitarnih organizacij."

Kdo bi moral ustvarjati to medgeneracijsko sožitje? Je to naloga politike, upokojenskih združenj?

"Največja odgovornost je na politikih. Na žalost celo nekateri politiki niso v stanju dojeti velike generacijske spremembe, ki se dogaja pri nas in v svetu. V upokojenskih organizacijah je izredno razvita brezplačna pomoč na domu in se goji medgeneracijsko sožitje."

O teh težavah so začeli govoriti že pred tridesetimi leti na svetovni skupščini o staranju na Dunaju. Težava se je od takrat še poglobila. Je čas za "paniko"?

"Navedeni problem je bil opazen že celotno preteklo stoletje, vendar nanj dolgo ni bil nihče pozoren. Vzroke se je iskalo v prenaseljenosti in pomanjkanju kmetijskih zemljišč (Lebensraum v Nemčiji, Rimski klub…), ne pa v demografskih spremembah. Konferenca OZN na Dunaju v preteklem mesecu kot nadaljevanje prvih opozoril na mednarodni ravni izpred tridesetih let je verjetno dala nekaj zanimivih usmeritev in obveznosti za naslednje obdobje. Vendar zapisnika s te konference še ni."

Kako je drugje

Imajo podobne težave kot mi tudi drugod po Evropi?

"Problem staranja prebivalstva se pojavlja praktično po vsem svetu, izjema so za zdaj le muslimanske države Bližnjega vzhoda in večina Afrike. Situacija po vsej Evropi je praktično enaka naši, razlika je pa v tem, da večina držav že išče ustrezne rešitve predvsem zaradi potencialnega pomanjkanja aktivnega prebivalstva, ki lahko upočasni ali celo ustavi razvoj v marsikateri evropski državi. Zanimive so rešitve v Veliki Britaniji, na Irskem in na Švedskem."

Je težava sploh rešljiva zaradi gospodarske oziroma finančne krize?

"Problem demografske krize je težji od gospodarske oziroma finančne krize. Vsi dosedanji poskusi obnoviti velike družine ob povečevanju ugodnosti za starše so bili neuspešni (SSSR, nacistična Nemčija, Vzhodna Nemčija, akcije v Franciji in na Švedskem). Spremenjeno demografsko podobo bo treba rešiti s skupnimi napori vseh generacij in predvsem z ustrezno politiko posameznih držav. Samo obtoževanje starejših za sedanji položaj kaže očitno nesposobnost vladajočih plasti, da se spoprimejo z naraščajočimi spremembami v družbi. Največja socialna težava v prihodnosti bodo starejši. Staranje prebivalstva pomeni večje število ljudi, ki ne morejo več poskrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil. Po različnih študijah se bo od leta 2010 do leta 2030 v Evropi število ljudi v razponu od 65 do 79 let povečalo za več kot 30 odstotkov, število tistih nad 80 let starosti pa najmanj za 57 odstotkov. Ob podpori držav zelo razvijajo tudi neformalno pomoč starejšim na domu. Oskrba v domovih za starejše je bolj izjema kot pravilo."

Kaj se nam bo zgodilo, če teh težav ne bomo rešili,?

"Posledice so zelo predvidljive: premajhna rodnost ob podaljševanju življenjske dobe nujno vpliva na zmanjševanje aktivnega prebivalstva. V nekaterih evropskih državah upokojevanje ‚baby boom’ generacije že vpliva na pomanjkanje delovne sile. Še bolj se bo to pojavilo v prihodnjih nekaj letih. Povečevanje starega prebivalstva pomeni potrebo po večji skrbi za to skupino prebivalstva pri zdravstveni in socialni oskrbi. Pomoč starejšim na domu, predvsem neformalno, podpirajo tudi mednarodne organizacije znotraj EU, denimo EUROCARERS in druge. V Sloveniji se že dolga leta pogovarjajo o zakonu o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bi bistveno olajšal življenje starejših z zdravstvenimi in drugimi težavami, vendar nihče ne ve, kdaj bo medresorsko usklajen in sprejet."