Prejšnji teden je premier Benjamin Netanjahu napovedal, da želi predčasne volitve, ker koalicijski partnerji niso mogli doseči dogovora glede proračunskega paketa, ki predvideva ostre varčevalne ukrepe. Redne bi bile šele oktobra prihodnje leto.
Glede na javnomnenjske raziskave se Netanjahuju huda gospodarska kriza v državi ne pozna veliko; še vedno se njegovemu desnosredinskemu Likudu skupaj z nekaterimi verskimi strankami obeta prepričljiva zmaga. Še več, obeta se jim še dodatno povečanje števila sedežev.
Glede na anketo izraelskega dnevnika Haaretz bi Netanjahujeva koalicija število sedežev v knesetu povečala na 68 - dva več kot sedaj, opozicija pa bi jih dobila le 52.
V ozadju krepitve podpore so predvsem varnostne napetosti v regiji, pri čemer volivci bolj stavijo na "močnega" Netanjahuja, navaja AFP. Na to je sam v nagovoru parlamentu v ponedeljek tudi izrecno opozoril.
"V manj kot stotih dneh bodo prebivalci Izraela odločali, kdo jih bo vodil v času največjih varnostnih izzivov od nastanka države; kdo jih bo vodil v času najhujše gospodarske krize, ki je svet ni videl zadnjih 80 let," je dejal.
Največji izziv za Izrael je predvsem Iran, za katerega Netanjahu pravi, da mu bo z vsemi sredstvi preprečil, da bi razvil jedrsko orožje. Ne izključuje niti vojaškega posega.
"Kdorkoli podcenjuje grožnjo, ki jo predstavlja jedrski Iran Izraelu, ni vreden, da bi vodil Izrael niti en dan," je še dejal Netanjahu v knesetu.
"Danes imamo zmogljivosti, da ukrepamo proti Iranu in njegovim satelitom. Zmogljivosti, ki jih nismo imeli v preteklosti," je še dejal, ni pa pojasnil, kaj je mislil z "zmogljivostmi", še poroča AFP.
Izrael je sicer edina jedrska sila na Bližnjem vzhodu, čeprav tega uradno ne priznava. Teheran pa na drugi strani zanika, da bi bil iranski jedrski program namenjen razvoju jedrskega orožja".
