Po nedavni raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo je pripravil Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij pri Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, se je v Sloveniji s podjetništvom lani začelo ukvarjati 3,65 odstotka odraslega prebivalstva, kar je za eno odstotno točko manj kot leta 2010. Število državljanov, ki stopa na zahtevno podjetniško pot, se je lani znižalo že tretje leto zapored, pri čemer se je za podjetništvo odločilo skoraj polovica manj Slovencev kot leta 2008. Od 54 držav, ki so bile lani vključene v raziskavo GEM, se je Slovenija leta 2011 uvrstila na zadnje mesto. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bo negativni trend obrnil navzgor, je težko napovedovati, dejstvo pa je, da je vlada Javni agenciji za podjetništvo in tuje investicije (Japti) sredstva za spodbujanje podjetništva letos znižala od načrtovanih 10,8 milijona evrov na 6,5 milijona evrov.

Za upad podjetništva v Sloveniji ni kriva le recesija, temveč tudi neurejeno poslovno okolje. Tudi eden od najuspešnejših in v globalnem okolju uveljavljenih slovenskih podjetnikov, direktor in solastnik družbe Instrumentation Techologies Rok Uršič, je poudaril, da bi morala država vzpostaviti bolj stabilno okolje. "V primeru vzpostavitve bolj stabilnega okolja pravila igre na trgu ne bi bila več neznanka. Odločiti bi se morali, ali smo podjetništvu prijazna država," je dejal Uršič. Ob tem je izpostavil, da če danes obstajajo na primer določene naložbene olajšave, še ni nujno, da bodo obstajale čez nekaj let. "Zagotoviti ustrezno stabilno okolje tudi ob menjavah vlade pa je težko," je opozoril Uršič. Po njegovem mnenju je poleg finančnega elementa za razvoj podjetništva bistveni element tudi klima, splošno vzdušje v državi. "Premalo je prodornosti in zmag podjetij na svetovnih trgih. Morda je v Sloveniji prisotno preveč malodušja," je dodal Uršič.

Letošnja tema evropskega podjetniškega tedna je internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij. Direktor Japtija Igor Plestenjak je pojasnil, da se bodo na raznih praktičnih seminarjih posamezniki lahko seznanili z vstopom na tuje trge. Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je dejala, da ob 20-letnici enotnega evropskega trga postaja internacionalizacija veliko bolj pomembna kot kdaj koli prej. Od vseh podjetij v EU jih namreč le 14 odstotkov izvaža zunaj svoje države na trge EU, medtem ko je delež podjetij, ki prodajo blago in storitve zunaj EU, 13-odstoten. Pri tem znaša delež prebivalstva, ki se zaposli zunaj meja svoje države, le 2,8 odstotka. Po oceni dr. Marka Jakliča z ljubljanske ekonomske fakultete bi lahko k bolj učinkoviti internacionalizaciji prispevalo, če bi uspešnim slovenskim podjetnikom po svetu, ki jih ni malo, podelili nazive inovativni ambasadorji in jih uporabili za razna mreženja. Tudi Uršič se strinja, da je mreženje zelo pomembno in da je potrebno v tujini čim bolj pogosto obiskovati svoje stranke, se udeleževati raznih dogodkov, sejmov in konferenc. Ko se je pred leti Uršič odločal, ali naj ostane v ZDA, kjer je bil zaposlen nekaj let, ali naj ustanovi podjetje, se je odločil za slednje. Ob tem si je zastavil cilj, da postane svetovni vodja na nišnem trgu.