Podrobnejši pregled predlaganega proračuna za prihodnji dve leti sicer ne daje slutiti, kakšne razvojne politike naj bi zasledovala vlada, še več, proračunske postavke kažejo na povsem dvolično ekonomsko politiko. Vse kaže, da si je vlada za edini cilj postavila znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, pri čemer stavi predvsem na evropska sredstva, a njeni ambiciozni načrti ne prepričajo. Slovenija je do konca avgusta letos počrpala 511 milijonov evrov ali 57 odstotkov za letos načrtovanih evropskih sredstev, že prihodnje leto pa naj bi se ta izkupiček povzpel na 1,44 milijarde evrov ali tretjino vseh sredstev, predvidenih v tej finančni perspektivi. Na kakšni osnovi pričakuje vlada takšno povečanje, dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete ni prepričan. "Težko dajem ocene, ker ne razpolagam z vsemi podatki, vendar menim, da bo proračunski primanjkljaj višji od začrtanih 1,07 milijarde evrov," pojasnjuje Mrak.

Gospodarstvo razbremenjeno le za hip

Največ prihodkov bo proračunu v prihodnjem letu glede na rebalans proračuna za letošnje leto, več kot 220 milijonov evrov, odnesla sprememba zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Da bi razbremenila gospodarstvo, je vlada namreč znižala davčno stopnjo za davek od dohodka pravnih oseb, hkrati pa uvedla olajšave za raziskave in razvoj ter za investicije. A na drugi strani zdaj država pričakuje za več kot 150 milijonov evrov dodatnih sredstev iz naslova trošarin, predvsem na energente in električno energijo, s čimer gospodarstvo dodatno bremeni, zaradi višjih stroškov podjetij draži njihove storitve in proizvode ter poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Kljub predvidenemu dvigu DDV za določeno blago in storitve, med drugim za komunalne storitve, časopise, cvetje in drugo, o katerih koalicija sicer še ni usklajena, pa bodo prihodnje leto nižji tudi proračunski prihodki od DDV. Glede na rebalans proračuna za letošnje leto naj bi se znižali za skoraj 90 milijonov evrov, predvsem zaradi padca potrošnje. Posledice pesimistične retorike ob sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ so se v padcu potrošnje in posledično nižjih prihodkih od DDV kazale že v prvi polovici letošnjega leta, čeprav finančno ministrstvo zatrjuje drugače.

A če je padec potrošnje povzročilo že letošnje nižanje plač javnih uslužbencev, bo ta vpliv prihodnje leto še višji. Glede na predlog proračuna za prihodnje leto naj bi javnim uslužbencem glede na letošnje leto odtegnili "zgolj" 481 milijonov evrov, a zdaj tudi vlada priznava, da bo znižanje večje. Država bo letos namreč presegla v rebalansu predvidene stroške za plače in prispevke javnih uslužbencev, zato znižanje prihodnje leto ne bo petodstotno, kot je zatrjevala socialnim partnerjem, ampak se bodo sredstva za plače in socialne prispevke zaposlenim v javnem sektorju v povprečju znižala za devet odstotkov.

Luknjo krpajo tudi socialno ogroženi

Poleg plač javnih uslužbencev bodo največjega znižanja sredstev deležni še prejemniki socialnih transferjev. Če bodo prvi prispevali pol milijarde evrov, bodo drugi nekaj manj kot 120 milijonov evrov. K javnofinančni stabilnosti države bodo med drugim prispevali brezposelni, ki bodo prejeli nižja nadomestila, prejemniki starševskih nadomestil in otroških dodatkov ter upravičenci po vojni zakonodaji. Vlada sicer priznava, da bo v primeru poslabšanja ekonomskega stanja v državi in dodatnem naraščanju števila brezposelnih za nadomestila za brezposelne verjetno potrebnih več sredstev.

Poleg javnih uslužbencev in prejemnikov socialnih transferjev bodo Šušteršiču proračun v prihodnjih dveh letih pomagali zapirati še bolje izobraženi in tisti z višjimi prihodki. Če jim je aktualna politična oblast pred volitvami obljubljala razbremenitev in celo uvedbo socialne kapice, kar da bi spodbudilo zaposlovanje višje izobraženih kadrov, jim je ob krpanju proračunske luknje obrnila hrbet in posebej zanje (za zdaj začasno) ustanovila poseben dohodninski razred. Vsi dohodki nad zneskom petih povprečnih plač, kar davčno osnovo postavlja pri slabih 70.000 evrih oziroma okoli 5700 bruto na mesec, bodo obdavčeni s kar 50-odstotno davčno stopnjo.