"Ocenjujemo, da je občina v letu 2010 ustanovila družbo Postojnska jama predvsem zato, da bi dolg, ki se nanaša na nakup delnic družbe Turizem Kras, prenesla na pravno osebo, katere zadolžitev se ne šteje v dovoljeni obseg zadolžitve občine," so zapisali na računskem sodišču. Če bi občina nakup delnic namreč izvedla sama, bi se sicer lahko zadolžila za znesek dolgoročnega kredita, vendar pa bi se s tem približala zakonsko določeni meji zadolževanja.
Tveganje za občinsko premoženje
Na računskem sodišču so tudi opozorili, da je občina, s tem ko je družbi Postojnska jama z vplačilom osnovnega kapitala in s stvarnim vložkom (v obliki zemljišč) v znesku več kot štiri milijone evrov zagotovila sredstva za nakup deleža v družbi Turizem Kras ter zavarovanje najetega hipotekarnega kredita, povzročila tveganje za občinsko nepremično premoženje. Na računskem sodišču namreč ocenjujejo, da bi občina lahko prav tako zaščitila javni interes pri bodočem upravljanju Postojnske jame, kar je navedla kot motiv za nakup, z neposrednim nakupom delnic Turizma Kras ter v tem primeru ostala lastnica svojih nepremičnin.
Revizorje je zmotil tudi sklep, da bo lahko občina v naslednjih letih družbo Postojnska jama dokapitalizirala v znesku 300.000 evrov na leto, če bo to potrebno. "Odločitev za vnaprejšnjo vsakoletno dokapitalizacijo družbe že ob njeni ustanovitvi je neobičajna in po naši oceni lahko kaže na to, da občina pričakuje, da družba Postojnska jama ne bo imela sredstev za odplačilo anuitet kredita. To tudi pomeni, da družbi Postojnska jama sploh ni treba izvajati dejavnosti in tako zagotavljati lastnih sredstev za plačilo prevzetih obveznosti," so zapisali in izpostavili tudi konkretne kršitve zakonodaje v celotnem postopku.
Boštjan Udovič, direktor postojnske občinske uprave, nam je glede nestrinjanja računskega sodišča z načinom, na katerega se je občina Postojna vključila v postopek nakupa deleža v Postojnski jami, pojasnil zgolj to, da "z vso odgovornostjo trdijo, da bi danes ravnali enako". Povedal je le še, da je bila Postojnska jama tudi edina točka, v kateri je računsko sodišče od občine zahtevalo odzivno poročilo ter da jih negativno mnenje ni presenetilo.
V Radovljici plačevali preveč za upravljanje stanovanj
V reviziji poslovanja občine Radovljica v oči bodejo predvsem številni aneksi k pogodbam z izvajalci raznih gradbenih del in pogodba o upravljanju občinskih stanovanj. Občina je imela namreč pogodbo o upravljanju občinskih stanovanj sklenjeno s podjetjem Alpdom. Takratni direktor Alpdoma Jože Rebec je bil tudi podžupan občine Radovljica. Občina je za upravljanje stanovanj, od katerih je dobila v letu 2010 245.000 evrov najemnine, Alpdomu plačala kar 75.000 evrov, kar je tretjina pobrane najemnine. Na računskem sodišču so izračunali, da bi občina lahko za storitve, za katere je plačevala Alpdom, lahko zaposlila kar tri ljudi z visoko stopnjo izobrazbe, ob tem, da bi te naloge z lahkoto lahko opravljal le en zaposlen na občini. Občina Radovljica je pogodbo z Alpdomom zdaj razdrla.
Tudi sicer je občina večino očitkov in napak že odpravila, tako da odzivno poročilo ni bilo potrebno. Glede aneksov je računsko sodišče opozorilo na štiri občinske naložbe, kjer dodatna dela občina ni oddala po ustreznem postopku o javnem naročanju. Rekonstrukcija Ceste svobode, ki jo je izvajalo Cestno podjetje Kranj, se je s štirimi aneksi z 1,93 milijona evrov podražila na 2,16 milijona. Prestavitev in asfaltiranje letališke steze, kar je delal SCT, sta se z 1,8 podražila na 1,9 milijona evrov, gradnja atletskega parka pa s 683.000 na 860.000 evrov. Izvajalec del je v tem primeru OGP Grad Bled. Nepravilnosti so bile tudi pri naročanju in nakupu opreme za bodočo novo radovljiško knjižnico.
"Žal mi je, da me občina ni povabila, da bi sodeloval pri odzivih na poročilo računskega sodišča. Leto 2010 je bilo volilno in žal mi je, da je prišlo do napak. Zagotovo te niso bile storjene namerno. Za večino zadev sem si že sam prizadeval, da bi jih spremenili. Tudi za pogodbo z Alpdomom. Glede aneksov lahko rečem, da je bilo tudi nekaj izsiljevanja. Sploh pri gradnji letališke steze, kjer se nam je zelo mudilo. Sicer pa sem zadovoljen, da odzivno poročilo ni potrebno, kar pomeni, da je občina nepravilnosti lahko odpravila," je poročilo računskega sodišča komentiral Janko S. Stušek, leta 2010 župan Radovljice
