Slovo še enega ob stebrov reprezentance bo zagotovo oslabilo reprezentanco. Vaso, kot ga poznajo vsi v tekaško-biatlonskih krogih, je bil tisti člen, zaradi katerega je biatlonska štafeta lahko sanjala nemara tudi olimpijsko kolajno. Zasedbe Rupnik, Bauer, Marič, Fak ne bo več. V šali bi lahko tudi rekli, da se je reprezentanca pomladila. A namestnik ne bo zrasel tako zlahka. Simon Kočevar in Peter Dokl sta bolj talentirana strelca, a "motorja" kot Vaso nimata. Rupnik je bil edini slovenski tekač in biatlonec, ki je v svetovnem pokalu pritekel med trideset najboljših v obeh panogah. In eden redkih v svetu. Tudi zaradi tega so si ga zaželeli v Alpini. Ker pozna oba svetova.
Kot tekač je bil večji specialist za klasično tehniko, v kateri je tudi osvojil točke svetovnega pokala. Zato je bil njegov prestop med biatlonce pred osmimi leti za vse presenečenje. Slog je v biatlonu le drsalni. Nadejal se je, da bo izkoristil potencial. Lovec ni postal čez noč. Mnogi so si ga najhitreje zapomnili, ker je velikokrat preveč teptal kazenski krog. Kazenske pribitke je vedno jemal kot le novo šolo. In v lanski sezoni je bil že ostrostrelec, ki lahko ustreli "ničlo" na veliki tekmi. Petnajsterica v svetovnem pokalu ni bila le zadetek na biatlonski loteriji, pač pa uteha za garanje.
Zadnji dve sezoni je vztrajal kljub izgubi statusa poklicnega športnika z državno službo, le s pomočjo podpornikov iz vrst gozdarstva. Takih športnikov, ki bi na tak način vztrajali, v Sloveniji ni veliko. Prav zato je nova služba, ki so mu jo ponudili, zanj sanjska priložnost, ki se je ne zavrne. Ob tem je v zadnjem letu začel tudi graditi hišo. "V življenju moraš biti pogumen pri odločitvah in upati na lepe čase," je pojasnil Vasja Rupnik. To je bil kar njegov slogan.
Vasja je bil eden tistih, ki držijo šport pokonci. Za domači klub TSK Logatec je nastopal redno. Pri njem ni bilo dvomov. Ne izgovorov. Bil je tudi eden redkih, ki je redno sodeloval na množičnih tekih za staro in mlado. Nikoli ni vihal nosu, da so pač tekme za rekreativce. Na skoraj vseh zadnjih Bloških tekih, slovenskem Vasalopetu, je bil Vasja kralj. Po tej plati je pravi ljudski tekač. Tega naziva ne dobi vsak. Mnogim niti nič ne pomeni. Njemu je. Zmagovalce Vasalopeta na Švedskem ali maratona Birkebainerrenet na Norveškem slavijo z enakimi častmi kot olimpijske zmagovalce. Želje, da bi šel Vasja na pravo Švedsko, še ni uresničil.
Vasji gre še ena zasluga, pravijo. V njegovem revirju je začela rasti zgodba, v kateri navihani sostanovalec Jakov Fak "tihotapi" plastenke in zaradi katere olimpijskega zmagovalca poznajo zdaj tudi po svetu. Zdaj že nekdanji kolegi in kolegice pa mu želijo, da bi si z družino vzel čas in le obiskal "Vasohutte", planinsko kočo visoko nad Antholzem, biatlonskim središčem na Tirolskem. Bil je edini, ki jo je videl. Ostali so videli le - skalo. Ostro oko, pač.
