Posebnega sistema po vzoru ameriških univerz, kjer študij in športno udejstvovanje hodita z roko v roki in se vsakodnevno prepletata, v Sloveniji ni. A obstajajo drugi načini, prilagojeni športnikom. Ti si lahko pridobijo status športnika. V okviru Univerze v Ljubljani status študenta športnika lahko "dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije", veleva 238. člen statuta Univerze v Ljubljani. Na tej podlagi imajo študentje s statusom športnika ugodnosti, povezane s termini opravljanja izpitov in obiskovanjem predavanj. S profesorjem se lahko dogovorijo za opravljanje izpitov v izrednem izpitnem roku ali z dovoljenjem dekana za predčasno opravljanje obveznosti. Sodelovanje na športnih prireditvah je tudi eden od razlogov za izredni vpis v višji letnik, če študent ne opravi vseh obveznosti. To so ugodnosti, ki jih imajo športniki študenti v teoriji. Kako pa je v praksi?

Čop: Šport in študij je mogoče združiti

Športnika najvišjega kakovostnega razreda s tovrstnimi izkušnjami sta Petra Majdič in Iztok Čop. Oba sta ne dolgo nazaj končala karieri in se posvetila tudi študiju. Majdičeva obiskuje fakulteto za družbene vede, Čop fakulteto za šport. "V praksi manjšo prisotnost na predavanjih nekateri profesorji tolerirajo bolj, drugi manj," je dejal Iztok Čop, ki je izpolnil pogoje za vpis v drugi letnik, v minulih letih pa je bil dejaven tudi v komisiji športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. "Verjetno je z veliko disciplino študij mogoče končati v času športne kariere. V zadnjih dveh letih sem se študija načrtno lotil, ampak razen zjutraj do prvega treninga se ni dalo nič narediti, ker je bila psihična in fizična utrujenost velika. Je pa to precej odvisno od obdobja oziroma intenzivnosti treningov. Mislim, da športna kariera ne trpi, če športnik še študira," je dodal Čop. Najboljši slovenski veslač vseh časov se zavzema za študij na daljavo. Na to temo je opravil nekaj pogovorov z rektorjem ljubljanske univerze Stanislavom Pejovnikom. "Rektor je študiju na daljavo naklonjen, storjenih je bilo tudi nekaj korakov v tej smeri. Ampak ne gre nič čez noč. Obstajajo praktični problemi. Materialov v elektronskih oblikah ni, profesorji bi dobili še eno nalogo... Razumem, da gredo zadeve bolj počasi in da ima univerza druge težave, ki so bolj pomembne."

Študij na daljavo posebno za slovenske športnike že obstaja, a le v enem programu in ne v okviru katere od slovenskih univerz, temveč univerze v Aalborgu na Danskem. Ta je v sodelovanju s svetovnim sindikatom nogometašev (FIFpro) v študijskem letu 2011/12 prvič izvajala program študija menedžmenta za profesionalne nogometaše. V Sloveniji (v projekt je vključenih 20 držav) študij poteka pod okriljem Sindikata športnikov Slovenije (SŠS). Po uspešno končanem prvem študijskem letu se je v drugi letnik vpisalo pet nogometašev (Suad Fileković, Davor Škerjanc, Erik Salkič, Milan Andjelković in Tadej Apatič). Letos je v prvi letnik vpisanih 12 športnikov, med njimi tudi rokometaš Vid Kavtičnik, prvi, ki ne prihaja iz nogometnih vrst. "Fakulteta, ki izvaja program, je članica univerze v Aalborgu. Na ministrstvu za visoko šolstvo so nam potrdili, da je program veljaven po bolonjski reformi. Dansko univerzo smo izbrali, ker je tam študij za državljane članic Evropske unije brezplačen," je pojasnil Marko Levovnik, ki kot tutor pomaga študentom, in dodal, da imajo športniki zgolj strošek v višini 500 evrov ob vpisu na fakulteto. Polovica denarja je namenjena razvoju programa za podiplomski študij, druga polovica služi kot varovalka resnosti. Ko je bil v prvem letu študij povsem brezplačen, so se namreč srečali z naslednjo težavo: "Dvakrat smo se opekli, ko so se športniki vpisali verjetno le zato, da so dobili status študenta."

Uporabnost pred teorijo

Športniki si s pomočjo sodobne tehnologije predavanja razporedijo v skladu s svojimi športnimi obveznostmi. Sistem deluje po principu socialnih omrežij. Z uporabniškim imenom in geslom se morajo zgolj prijaviti v spletno učilnico. Klasičnih izpitov ni. Opraviti morajo tedenske ali dvotedenske obveznosti. Ker je zanimanje za tovrstni študij veliko, se lahko zgodi, da bodo morali v prihodnje vpis omejiti. Levovnik s sodelavci program skuša približati klubom v ekipnih športih, ki jih seznanja z značilnostmi študija. "Progam je naravnan precej bolj k uporabnosti kot suhoparni teoriji. Na konkretnem primeru profesorji velikokrat iščejo praktične rešitve, kjer se mora športnik znajti v določeni situaciji. Ne gre za kampanjsko učenje, ki je značilno za klasičen način študija."

Preden je bil sklenjen dogovor med FIFpro in dansko fakulteto, je športni sindikat skušal enak način študija uvesti z drugim partnerjem, z zasebno fakulteto DOBA iz Maribora. "Na ministrstvu za visoko šolstvo se je projekt ustavil, ker fakulteta DOBA ni članica nobene od univerz. Ministrstvo se ni strinjalo, da bi na zasebni fakulteti izvajali sistematično rešitev. Za ostale slovenske fakultete študij na daljavo ni prioriteta," je še pojasnil Levovnik. Na fakulteti DOBA se je v študijskem letu 2011/12 med 1318 študenti na daljavo kljub temu izobraževalo 24 slovenskih športnikov (Jernej Damjan, Miha Rebolj, Anja Frešer, Ognjen Backović, Mitja Robar...). Izbirajo lahko med petimi dodiplomskimi in tremi podiplomskimi programi, za letnik dodiplomskega študija pa morajo plačati 2.328 evrov šolnine. V vodstvu fakultete zatrjujejo, da je tovrstni študij na daljavo enakovreden klasičnemu ter da zahteva samodisciplino, odgovornost, motivacijo in timsko delo.