V okviru omenjenega evropskega leta so se zvrstili razni projekti, od Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, do brezplačnih tečajev za starejše, ki bi se od mlajših radi naučili predvsem ''modernejših znanj'', kot so računalništvo in mobilna tehnologija. Danes se je tako začel projekt Simboiz@, mi pa smo na eni njihovih delavnic poizvedovali, kaj starejši in mladi pričakujejo.
Mladost ni le norost, starost pa ni nujno dolgočasna

Simbioz@ je že dobro poznan projekt, o katerem smo tudi na Dnevnik.si že večkrat poročali. Letos se je nanj prijavilo 5012 udeležencev in 3104 prostovoljcev. Prvotni namen projekta je bil in še vedno ostaja medgeneracijsko sodelovanje oziroma poučevanje starejših s strani mladih. Prizadevajo si predvsem za dvig računalniške pismenosti starejših. Tako so lani prvič organizirali delavnice učenja računalništva.

Letos so jim dodali še uporabo (pametne) mobilne tehnologije in družbenih omrežij. Kot se je že lani izkazalo, je končni rezultat projekta vse prej kot le nekaj novega znanja. V spominu tako starejšim kot mlajšim ostane mnogo več, kot le golo dejstvo, kako prijeti za miško ali poslati e-pošto. Vsem udeleženim se vtisne v zavest predvsem druženje in spoznanje, da se lahko ena generacija od druge veliko nauči. Da mladi niso norci ter stari niso dolgočasni.
Bili smo tudi na okrogli mizi Festivala za tretje življenjsko obdobje o medgeneracijski solidarnosti: ''Solimo banane in jih mečemo stran, ker so slane''

Delavnice potekajo od danes pa vse do 19. oktobra po različnih knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Sloveniji. Kot smo videli med obiskom ene od njih, se jih udeležujejo starejši različnih starosti, od zgodnjih petdesetih pa tja do poznih šestdesetih. Med čakanjem na začetek ''šolske ure'' so nam z veseljem povedali, da se jih veliko delavnic udeležuje že drugo leto zapored. Od njih odnesejo veliko znanja, obenem pa ''bomo mladim pokazali, da tudi starejši nismo tako nerodni in tudi mi njih lahko kaj naučimo,'' nam je zaupal eden od upokojencev. ''Če bo tako fino, kot je bilo lansko leto, bo super.''

Dodali so, da pogrešajo več pravočasnega informiranja o podobnih projekih, saj bi se jih želeli večkrat udeležiti. Toda pogosto so o njih obveščeni prepozno. Včasih zanje izvedo šele, ko se že končajo. Sicer pa menijo, da gre za odličen projekt, v katerem jim je še posebej všeč toplo vzdušje, ki ga pričarajo voditelji oziroma demonstratorji.
Larpurlartizem

''Ko sem prvič sodeloval pri projektu, sem bil na koncu zelo vesel. Videl sem, kako hvaležni so starejši, če se mladi ljudje odločijo, da jim bodo pomagali. Letos se udeležujem tečaja, ker sem videl, da Simboz@ potrebuje dodatne prostovoljce,'' je povedal demonstrator Tomaž. Po njegovem mnenju je glavna stvar, ki jo prostovoljci odnesejo od takih tečajev, pravzaprav zelo larpurlatistična. ''Prostovoljstvo samo je nekakšna notranja nagrada. Nekaj narediš, hkrati s tem spoznavaš samega sebe.''

''Glede na to, da je letošnje leto posvečeno prav medgeneracijski solidarnosti, naj bi tudi mladi uvideli, da kar je nam samoumevno, nekaterim ni,'' dodaja Tomaž. ''Najbolj pomembno je, da vidiš ljudi, ki si želijo biti aktivni. Če sprejmemo, da želijo biti aktivni in da si želijo znanja, potem jim to znanje tudi posredujemo.''

Srednješolci se kot demonstratorji projekta udeležujejo tudi zaradi pridobivanja novih kompetenc. Z opravljanjem prostovoljstva namreč pridobivajo za (študijsko) prihodnost pomembna znanja in priporočila. Zadoščenje po mnenju srednješolca Vanje tiči še nekje drugje. Tudi mladi lahko starejše kaj naučijo, ne pa, da je vedno ravno obratno.

''Starejši imajo nasploh več življenjskega znanja, ki ga lahko ponudijo nam mladim, saj so veliko bolj izkušeni,'' meni Vanja o znanju, ki ga starejši prenesejo na mlade v delavnicah. ''Projekt je bil namenjen temu, da se starejši naučijo nekaj od nas mladih. Mladi pa vseeno sedaj drugače razumemo, kako je videti svet skozi oči starejših.''